Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Namen ustanovitve Projektnega sveta je strateško komuniciranje in sodelovanje investitorja z župani občin Selnica ob Dravi, Pesnica in Maribor.

Projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak, moči 2 x 220 MW in 2 x 400 kV daljnovodna povezava do obstoječega mednarodnega daljnovoda Maribor-Kainachtal je z državnim prostorskim načrtom že umeščen v prostor. Projekt je vključen tudi v Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije 2023 do 2032 in v Nacionalni energetski in podnebni načrt. Kot so sporočili iz Dravskih elektrarn Maribor, so se za ustanovitev Projektnega sveta, v katerem so mag. Damjan Seme, generalni direktor DEM, Boštjan Barl, direktor Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja ELES, dr. Vlasta Krmelj, županja Občine Selnica ob Dravi, Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor in mag. Gregor Žmak, župan Občine Pesnica, ker želijo sleherno fazo projekta voditi v dialogu z vsemi deležniki. 

»Namen ustanovitve Projektnega sveta ČHE Kozjak je strateško komuniciranje in sodelovanje investitorja z župani občin Selnica ob Dravi, Pesnica in Maribor. Samo skupaj lahko dosežemo pravilen in hiter prenos informacij. Veseli me, da županja in župana projekt podpirajo.«, je ob ustanovitvi sveta poudaril mag. Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor.
Boštjan Barl, direktor Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja ELES je ob tej priložnosti izpostavil pomembnost sodelovanja in podpore lokalnega okolja: »Imamo pozitivne izkušnje pri gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince. Sodelovanje z župani je bilo izjemno konstruktivno in enako si želimo tudi v primeru gradnje ČHE Kozjak.«
Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE pa je pozdravil povezovanje v regij in dodal: »Veseli me, da ste uspeli ustanoviti Projektni svet ČHE Kozjak, in da županja in župana vseh treh občin, kjer se bo gradilo, projekt podpirajo.«. 

Po desetletju mirovanja tega projekta, ko razmere na energetskih trgih niso bile naklonjene tovrstnim investicijam, se aktivnosti ČHE Kozjak zdaj nadaljujejo z visoko intenzivnostjo, saj so črpalne elektrarne pomembni hranilniki energije ob vse večjem deležu spremenljivih obnovljivih virov. 

VIR: Naš Stik