Državna sekretarka dr. Valentina Prevolnik Rupel, prim. mag. Dorijan Marušič, član delovne skupine za pripravo Usmeritev in podpredsednik Strateškega sveta za zdravstvo ter dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so predstavili Usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025.

Državna sekretarka dr. Valentina Prevolnik Rupel, prim. mag. Dorijan Marušič, član delovne skupine za pripravo Usmeritev in podpredsednik Strateškega sveta za zdravstvo ter dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so predstavili Usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025. 

V smernicah so naslovljena področja oziroma prednostne naloge na področju zdravstva, s katerimi bo v naslednjih dveh letih zagotovljena večja stabilnost zdravstvenega sistema. Povečana bo dostopnost do zdravstvenih storitev, izboljšani bodo izidi zdravljenja preko izmenjave dobrih praks med zdravstvenimi izvajalci, hkrati pa bo z razvojem in optimizacijo organizacije dela ter procesov zmanjšana neenakost med prebivalci na ravni države in posameznih regij. »Za oblikovanje usmeritev smo na Ministrstvu za zdravje ustanovili delovno skupino, k sodelovanju pri pripravi pa povabili tudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« je povedala dr. Prevolnik Rupel. »V dokument smo zapisali 55 smernic, od tega jih je več kot polovico predlagal Strateški svet za zdravstvo.«

Zdravstveni sistem je zelo kompleksen. Prenova in izboljšave ne potekajo samo preko zakonskih določil, temveč tudi z drugimi, manjšimi spremembami in ukrepi, ki se lahko vpeljejo relativno hitro. Ključnega pomena je, da so usmeritve pisane za obdobje dveh let, z namenom, da se zagotovi stabilnost in kontinuiteta zdravstvene oskrbe tako za izvajalce kot paciente. Smernice so pripravljene glede na področja, ki so za pacienta pomembna, da lahko do zdravstvenih storitev dostopa pravočasno in da je storitev, ko jo dobi, celovita in kakovostna. Seveda pa ni pozabljen kader v zdravstvu: brez motiviranih in zavzetih zaposlenih v javnem zdravstvenem sistemu ni možno zagotoviti stabilnega, kakovostnega in vzdržnega zdravstvenega sistema. 

Državna sekretarka je kot ključne vsebine smernic navedla prenovo ambulant družinske medicine za rešitev problema pomanjkanja specialistov družinske medicine (okrepitev tima, prenos kompetenc in odgovornosti, timsko delo), prenovo obračunskih modelov, saj so trenutni zastareli in ne vzpodbujajo optimalne zdravstvene obravnave, izboljšanje kakovosti, da se zagotovi varen, učinkovit, pravočasen, pravičen in uspešen zdravstveni sistem, ureditev predvsem časovne dostopnosti do zdravstvenih storitev ter opolnomočenje pacientov oziroma povečanje zdravstvene pismenosti. Poudarila je, da to  seveda niso vsi ukrepi, ki jih ministrstvo namerava sprejeti. »So pa smernice, zame, že del prenove zdravstva,« je dejala.

Dorijan Marušič se strinja, da se usmeritve dotikajo najbolj perečih problemov v zdravstvenem sistemu. Če bodo vsi ti ukrepi do konca leta 2025 veljali, se bodo razmere v zdravstvu za paciente izboljšale, saj bi bolj pravično in pravočasno dostopali do storitev, te pa bi bile bolj kakovostne, ob tem pa tudi merljive. Dodal je še, da gre za dokument, za katerega ministrstvo pričakuje, da ga bodo partnerji umestili v splošni dogovor. »Če bodo resno ugriznili v te izzive – ponovno pripeljati primarno raven zdravstva tja, kjer je nekoč že bila v slovenskem zdravstvenem sistemu, urediti sisteme plačevanja, da bodo bolj ali manj vsi zadovoljni, in vpeljati kakovost – potem bi lahko te smernice pripeljale do boljšega obdobja za državljane in državljanke.«

Tatjana Mlakar je povedala, da ZZZS smernice pozdravlja, te namreč zajemajo velik del ukrepov, ki jih je ZZZS izpostavljal že dlje časa. »Smernice jasno kažejo, da samo z dodatnimi finančnimi injekcijami v sistem ne moremo rešiti trenutnih težav. Potrebni so namreč tudi drugi nefinančni ukrepi,« je dodala.

Predstavitev smernic zdravstvene politike NK.pdf 337.78 KB

VIR: MZZ