avtor Rok Kralj 21. septembra, 2023

Ljubim življenje

Uroš s pesniško zbirko

Ljubim življenje,
čeprav včasih kruto je,
ljubim življenje,
lepo ga je živeti.
(Uroš Koščak: pesem Ljubim življenje; pesniška zbirka Ko svet bo rekel lahko noč)

Za Uroša lahko rečemo, da ljubi življenje. Vendar to sploh ni samoumevno, do tega spoznanja ga je vodila trnova pot. Rodil se je 1995 s cerebralno paralizo. V CIRIUS Kamnik je obiskoval osnovno šolo, potem pa še srednjo šolo, kjer je končal program računalnikar.

Uroš danes obiskuje dnevni center Štacjon v Kamniku, kjer preživlja številne dopoldneve in kjer je stkal številna prijateljstva. Živi v manjšem stanovanju na Količevem pri Domžalah. Večino stvari postori sam, občasno pa mu na pomoč priskoči asistentka.

Štacjon je Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju Kamnik, ki ima prostore v slikoviti Plečnikovi bivši železniški postaji sredi Kamnika. Nekdaj se je postaja imenovala Kraljev štacjon, saj so jo pred 2. svetovno vojno zgradili za takratnega jugoslovanskega kralja Aleksandra, ki je v te kraje rad zahajal na oddih. Danes Štacjon oživljajo uporabniki dnevnega centra s svojimi dejavnostmi, ki so v Kamniku lepo sprejete.

Ceni, kar ti življenje podari,
ceni trenutke, ki s tabo jih deli,
ceni vse, kar ti je ponujeno,
pazi da zaupanje ne bo izgubljeno.
(Ceni življenje; Ceni življenje)

Uroš pravi, da je njegov jutranji ritual skodelica kave. Takrat pogosto dobi kakšno idejo za kakšen verz ali melodijo. Glasba in verzi pa so tisti, ki osmišljajo njegovo življenje. »Veliko svojega časa preživim za klaviaturo, saj mi glasba pomeni ogromno. Čeprav so moji dnevi raznoliki, pa so vselej obarvani z glasbo; kamor koli grem, je vedno z menoj in brez glasbe si težko predstavljam dan, kaj šele življenje,« pravi Uroš.

Zvečer večkrat sedem za klaviaturo,
takrat ni važen pogled na uro,
ni važen čas,
takrat ob igranju uživava, moje srce in jaz.
(V ritmu nežne balade; Ko svet bo rekel lahko noč)

Uroš bere iz svoje pesniške zbirke

Njegova ljubezen do glasbe in verzov traja že od malega. Za klaviature, »črno-bele tipke«, ga je navdušil učitelj glasbe v CIRIUS Kamnik. »Še danes v mapi z akordi hranim prvi zapis not, ki mi ga je dal učitelj,« pravi Uroš in nadaljuje: »Prva skladba, ki sva se jo učila, je bila Ring od skupine Siddharta, nato pa je sledil prav tako njihov Naiven ples.«

V osnovni šoli je nastopal s šolskim bendom in njegova ljubezen do glasbe se je samo še stopnjevala. Čeprav Uroš nima formalne glasbene izobrazbe, se je s pomočjo učitelja naučil zapisovati akorde, zato danes glasbo zapisuje samostojno.

Vsaka tipka ima svoj ton,
včasih sliši se kot najlepši zvon,
vsak ton ima svoje ime,
več tonov skupaj čudovito sliši se.
(Črno-bele tipke; Ko svet bo rekel lahko noč)

Uroš se je leta 2015 priključil skupini The Eccentrics. Skupino pretežno sestavljajo mladi z različnimi oblikami hendikepa, njihovi nastopi pa so vselej dobrodelno obarvani. Poleg Uroša so v skupini še Lea, Ela, Tadej in Miha, vodi pa jih Simon Zorman. Skupina Eccentrics je res edinstvena in navdihujoča, zato nam njihova zgodba predstavlja »dolg« za enega od prihodnjih zapisov. Sam sem obiskal več njihovih koncertov in verjemite, energija je bila vselej res dobra in dobro-delna.

Uroš Koščak: Ne potrebujem veliko, da srečen sem

Nihče ne more napisati,
to kar pišem jaz,
nihče ne more napisati,
kar govori moje srce.
(Note Srca; Ko svet bo rekel lahko noč)

Uroš je v samozaložbi izdal dve pesniški zbirki Ceni življenje (2018) in Ko svet bo rekel lahko noč (2021). »Pišem od svojega desetega leta. Posebnega razloga za sam začetek ni bilo. Svoje prve pesmi sem skrival, ker nekako nisem želel, da bi jih kdo videl. Še danes jih, zapisane na roke, hranim nekje v bloku. Morda jih kdaj objavim v kakšni knjigi. Morda? Danes, v dobi »moderne tehnologije« pa svoje pesmi pišem na mobilnem telefonu ter jih kasneje prenesem na računalnik ter še malo izpilim. Večkrat kdo pohvali moje pesmi in to mi je resnično v navdih in spodbudo,« poudari Uroš.

Pesmi je predstavljal ob različnih dogodkih, nazadnje je, spomladi letos, svojo poezijo predstavil v CSD Kamnik in požel veliko odobravanja.

Ne potrebujem veliko, da srečen sem,
lahko je za kratek čas,
le dotik ali dva,
sekunda ali večnost …
(Trenutki, ki nahranijo srce; Ko svet bo rekel lahko noč)

»Da si srečen ne potrebuješ veliko, če imaš okoli sebe ljudi, ki te imajo radi; že to te lahko osrečuje. Seveda pa je pomembno, da uživaš v tem, kar rad počneš. To je v mojem primeru glasba, ki me spremlja štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu in vse dni v letu,« pravi Uroš.

Njegova velika vzornica je znana glasbenica Tanja Žagar. Pozna vso njeno glasbo in jo je tudi večkrat srečal v živo. »To mi res veliko pomeni. Skoraj vsak njen nastop kje v bližini z veseljem obiščem. Če je le priložnost, stopim tudi do nje in spregovoriva besedo ali dve, ob tem pa tudi nastane kakšna fotografija,« z navdušenjem pripoveduje Uroš.

Prepusti se toku življenja,
ne prepusti se toku trpljenja,
vso energijo vloži v stvari,
počni to, kar si tvoje srce želi.
(Različne poti; Ceni življenje)

Uroš mi je zaupal, da pripravlja svojo tretjo pesniško zbirko z naslovom Hvala življenje, ki bo predvidoma izšla v prihodnjih mesecih. »Knjigo posvečam svojim sorodnikom, s katerimi smo se po dolgih letih ponovno našli in se med seboj povezali,« mi Uroš opiše rdečo nit pesniške zbirke.

Uroš Koščak, pesmi

Za revijo Navdihni.me pa je Uroš »za okus« podaril verz, ki naj vam bo vsem v Navdih:

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv sogovornika Uroša Koščaka

VIR: Portal Navdihni.me