Konec preteklega tedna je v dvorani Državnega sveta RS potekal posvet Quo vadis, 3. razvojna os? Retrospektiva projekta 2004-2023. Posveta se je udeležil tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.
Konec preteklega tedna je v dvorani Državnega sveta RS potekal posvet Quo vadis, 3. razvojna os? Retrospektiva projekta 2004-2023. Posveta se je udeležil tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. V Mestni občini Velenje razvojni projekt tretja razvojna os ves čas podpiramo, spodbujamo, obenem pa opozarjamo na katastrofalno stanje državnih cest. Lokalne skupnosti ves čas delujemo izjemno proaktivno, hkrati pa poskušamo blažiti številne stiske rušencev in nejevoljo občanov na območjih gradnje hitre ceste. Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je zagotovil, da je izgradnja hitre ceste na trasi 3. razvojne osi prioriteta ministrstva in vlade, realizacija obstoječe časovnice posameznih faz gradnje pa realna in izvedljiva.
Župan Peter Dermol je povedal, da imamo v Velenju trenutno zaključen odsek Gaberke in odprti dve gradbišči, in sicer na Konovem in v Škalah. »Med ljudmi je veliko slabe volje, saj so državne ceste v katastrofalnem stanju, in že nekaj let v tem okolju samo čakamo na hitro cesto – na začetek gradnje, na konec gradnje, na morebitne porušitve hiš, odkupe. Za ljudi je to izredno težko in s tem so povezane velike stiske, saj posegi v okolje spreminjajo kakovost in način bivanja.
V našem okolju se predvideva izguba 5.000 delovnih mest – in to delovnih mest za naslednje generacije, ki jih bomo težko nadomestili brez ustrezne prometne infrastrukture. Od 16.000 delovnih mest je tretjina povezana s premogovništvom in tretjina s proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. V SAŠA regiji imamo trenutno 3.800 gospodarskih subjektov, dnevno se proti Arji vasi vozi 2.300 tovornih vozil in vse to brez ustrezne infrastrukture. Ni potrebno poudarjati, kakšne napore vlaga gospodarstvo, da ohranja poslovanje, in koliko je naša dolina, regija prispevala za dobrobit države – skrbimo za tretjino slovenske električne energije, imamo največjega slovenskega izvoznika.
Velenje je v obdobju preobrazbe – gospodarske, družbene, miselne in če ne bo ustreznih ukrepov, podpore države, bo to še ena izmed zgodb o neuspehu. Zato menim, da bi tudi predstavniki države morali na terenu pogledati dejansko stanje cest in prisluhniti ljudem, saj bi se potem odločali drugače. Danes pošiljam apel ministrici Alenki Bratušek, da naredi vse, kar je v njeni moči, da pospeši postopke.«
V sklopu razprave so poudarili, da slaba cestna infrastruktura ne pripomore k poslovanju podjetij v regijah ob 3. razvojni osi; zaradi slabih cest in izjemno dolgega potovanja pa podjetja težje pridobijo kvalificiran kader iz drugih regij. Polega tega potencialni investitorji opažajo večja tveganja za investicijska vlaganja v regijo v fazi prestrukturiranja, za katero so načrtovana evropska sredstva in zato bi morala biti hitra cesta prioriteta. Izpostavili so, da postopki umeščanja v prostor zamujajo predvsem v fazi upravnih postopkov, zamude pa ni mogoče v zadovoljivem obsegu nadoknaditi v fazi izgradnje.
Namen posveta je bil osvetliti zgodovino zadnjih dvajsetih let od prve uvrstitve načrtovanja in gradnje 3. razvojne osi v strateške dokumente države do danes in ugotoviti, kje so razlogi za počasno realizacijo projekta ter nasloviti kolateralno škodo, ki so jo zaradi zamud pri realizaciji projekta utrpela gospodarstva Koroške, Savinjsko-Šaleške, Zasavske, Posavske, Dolenjske in Belokranjske regije.
Uvodoma sta goste nagovorila predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič in državni svetnik Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poleg župana Petra Dermola so na okrogli mizi, ki jo je vodil Slavko Bobovnik, sodelovali državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh, generalni direktor Direktorata za prostor in graditev Ministrstva za naravne vire in prostor Georgi Bangiev, članica uprave DARS, d. d., Lidija Kegljevič-Zagorc, podpredsednik sekcije za promet pri OZS Peter Mirt, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gregor Ficko in Aljaž Verhovnik, iniciativa za 3. razvojno os Hoč'mo cesto.
