Na današnji seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so člani obravnavali osnutek Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil januarja predstavljen na seji ESS.

Spoštovani!

Na današnji seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so člani obravnavali osnutek Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil januarja predstavljen na seji ESS. Člani so bili soglasni, da pravilnika v takšni obliki ne podpirajo, saj je vloga delodajalcev v postopku ugotavljanja poklicne bolezni povsem izključena. Ključno je tudi, da ima delodajalec možnost zavarovati odškodninsko odgovornost v primeru poklicne bolezni.

»Pravilnik o poklicnih boleznih je zelo pereča tema ta hip. Delodajalci ne pristajamo na osnutek, ki so nam ga predstavili na ESS. V celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni je namreč izključena vloga delodajalca, saj se mu vzame možnost izpodbijanja dokazov in sodelovanja v postopku,« je ključne argumente proti osnutku pravilnika predstavil Blaž Cvar, predsednik OZS.

Tudi direktor OZS Danijel Lamperger je bil kritičen do osnutka. »Socialni partnerji smo se že leta 2013 pogovarjali o pravilniku, a pogajanja glede novega osnutka za nas nikakor niso zaključena. Zahtevamo ponovno debato na to temo. Vse delodajalske organizacije smo predstavile celovit seznam, kaj nas pri pravilniku moti,« je uvodoma dejal Lamperger, ki je prepričan, da morajo delodajalci imeti možnost zavarovati potencialno odškodninsko odgovornost za poklicne bolezni.

Andrej Papež, član UO OZS, pa je na seji izpostavil problem regresnih zahtevkov*, ki se sicer pravilnika ne dotika, a gre za to, da delodajalci ne morejo zavarovati odškodninske odgovornosti v primeru nesreče pri delu. »Spoštujemo vse ukrepe glede varnosti in zdravja pri delu, a če pride do nesreče in mora delodajalec kriti regresne zahtevke, podjetje lahko celo propade. Regresnih zahtevkov ne moremo zavarovati, tega ne omogoča nobena zavarovalnica.«

Bogdan Oblak, predsednik OOZ Logatec, pa je menil, da obstaja veliko točk, kjer se delodajalci ne bodo strinjali z medicinsko stroko. »Narediti moramo vse, da se pravilnik sprejme skupaj z delodajalci. Bistvo vsega pa je možnost zavarovanja pri zavarovalnici, tako na področju poklicnih boleznih kot tudi pri regresnih zahtevkih,« je predlagal Oblak.  

»Odvetniki služijo mastne denarje na račun podjetij. Enako bo pri poklicnih boleznih, če ne bomo natančno definirali, kaj je to poklicna bolezen. Delavec lahko stoži delodajalca in pahne podjetje v stečaj. To mora biti zavarovano do nekega limita. Ne moremo pa pristati na pravilnik o poklicnih boleznih, če najprej tega ne definiramo. Vlado moramo vprašati, kje ima kompas,« je bil kritičen Peter Pišek, podpredsednik OZS.

Člani so na seji tudi izpostavili, da je zelo težko definirati, kje je vzrok za določeno bolezen, saj je zdravstveno stanje posameznika kombinacija dela in zasebnega življenja. Prav zato bi morali pri določanju vzročne zveze upoštevati vse dejavnike. »V nasprotnem primeru bodo vse bolezni poklicne bolezni,« so bili jasni člani UO OZS.

O pravilniku o poklicnih boleznih se bodo pogovarjali tudi na jutrišnjem srečanju delodajalcev. »Če socialnega dialoga o tem ne bo, bomo delodajalci prisiljeni v ostrejše ukrepe,« je še dejal Lamperger.

* Regresni zahtevki ZZZS so zahtevki za povrnitev stroškov zavoda, ki so nastali tekom zdravljenja poškodovanega zavarovanca (stroški zdravljenja in zdravstvenih storitev).

VIR: OZS