/

Zaveza države je, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna – kar pomeni, da bo dosegala neto ničelne emisije. Poleg glavne usmeritve slovenske podnebne strategije, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, se Slovenija osredotoča tudi na  trajnostno gradnjo, večjo snovno učinkovitost, spodbujanje nizkoogljičnih virov, energetsko učinkovitost ter trajnostni prostorski razvoj. Slovenija se prav tako zaveda pomembnosti varovanja narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter s tem povezanimi izzivi: izrabo degradiranih površin, prilagajanje na podnebne spremembe, ohranjanje ekosistemskih storitev ter približevanje neto ničelni pozidavi. Tu je treba omeniti še aktivno skrb za zeleno infrastrukturo ter usmeritev prenov in novogradenj k doseganju čim manjših emisij v njihovi celotni življenjski dobi. Prav področje gradnje stavb bo prednostno pri načrtovanem prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Zato je nujno izboljšati načine gradnje in tipe objektov, ki se gradijo.

Dodaten izziv na slovenskem trgu predstavlja še pomanjkanje stanovanj in veliko povpraševanje po njih. Tudi to spreminja trende v gradbeništvu in spodbuja k bolj trajnostnim praksam. Načela trajnostnega načrtovanja so ključna za izvajanje okolju prijaznih gradbenih praks. Ta izraz se nanaša na postopek načrtovanja, ki daje prednost trajnosti in uporabi naravnih virov. To pomeni zmanjšanje vpliva vseh vidikov gradnje na okolje, vključno s pridobivanjem materialov, porabo vode, upravljanjem gradbišča, porabo energije v stavbi in odvozom odpadkov. 

Namen stavb, ki upoštevajo načela trajnostnega načrtovanja, je izboljšati energetsko učinkovitost in kakovost bivanjskega prostora za stanovalce ter zmanjšati okoljsko škodo, ki jo povzroča gradnja stavbe. V Sloveniji se gradnja novih stanovanj kaže kot nuja, a gradbene prakse morajo ne le odgovarjati na povečano povpraševanje, ampak tudi postati bolj trajnostne, da s tem prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.  

Nepozidano ali degradirano območje? 

Pri načrtovanju gradnje hiše je treba upoštevati številne dejavnike že pri izbiri lokacije, od prometnih povezav, proračuna za gradnjo in ekonomičnosti lokacije. Pri gradnji trajnostne hiše je veliko bolj priporočljiva pozidava degradiranega območja kot pa gradnja na še nepozidanih parcelah.  

Za mnoge graditelje so seveda  še nepozidana območja veliko bolj privlačna, saj so kratkoročno finančno ugodnejša - ker so še nedotaknjena, so pogosto v zelo dobrem stanju in je posledično postopek gradnje enostavnejši. A gradnja na takih območjih ima tudi velik vpliv na okolje, saj prispeva k slabši kakovosti zraka, onesnaževanju naravnih habitatov in vse hitrejšemu širjenju mest. Dolgoročno so stroški odpravljanja okoljske škode veliko višji od začetnih prihrankov pri izbiri še nepozidanega zemljišča. 

Zato so kljub morebitnim težavam, ki bi jih lahko povzročila prejšnja pozidava, degradirana območja okolju prijaznejša izbira, pogosto so tudi na zaželenih lokacijah za kupce. Na območjih, ki so že bila v uporabi, je tudi lažje pridobiti gradbeno dovoljenje. Izhodiščni stroški za gradnjo na degradiranih območjih so resda višji kot za še nepozidana, saj je treba odstraniti morebitne škodljive ostanke prejšnjih gradenj. Na koncu pa je lahko tak projekt cenejši, saj je infrastruktura, kot sta elektrika ali kanalizacija, že vzpostavljena. 

Trend gradnje na degradiranih območjih je opazen tudi v Sloveniji, kjer se na nekdaj zapuščena industrijska območja vrača življenje z gradnjo stanovanjskih sosesk. 

Kot pričakovano, je izbira materialov temeljni dejavnik pri določanju trajnosti stavbe. Najbolj očitna izbira pri gradnji trajnostnega doma je uporaba obnovljivih virov. Ti bi morali izboljšati tudi energetsko učinkovitost objekta. Prav tako je treba pri načrtovanju celovite trajnosti stavbe razmisliti o načinu pridobivanja virov, ekstrakciji materialov in prevozu do gradbišča. 

Uporaba načel trajnostnega oblikovanja pomeni, da naročite le tisto, kar potrebujete, zato je treba upoštevati tudi količino materialov. Manj kot je materiala, ki ga morate pripeljati na gradbišče, manjši je ogljični odtis projekta. Ogljični odtis gradbenih projektov se začne že dolgo pred začetkom gradnje, zato je učinkovito upravljanje virov del načrtovanja trajnostnih domov. Dobro je razmišljati od začetka do konca - kakšen je življenjski cikel materialov, ki bodo uporabljeni? Katera faza je energetsko najbolj potratna in kako je mogoče zmanjšati njen vpliv? 

Obstajajo številne možnosti za ustvarjalnost pri uporabi materialov, vendar so pri načrtovanju trajnostnega doma na voljo tudi bolj tradicionalni materiali. Na primer, tudi les je lahko trajnosten, če je dovolj ponovnega pogozdovanja, izbrati je mogoče celo reciklirane opeke ali materiale z visoko vsebnostjo recikliranih snovi. Dolgoročno je pomemben dejavnik tudi trajnost materiala. Kako dolga bo življenjska doba stavbe, kako kmalu bodo potrebna obsežna vzdrževalna dela? 

 

Učinkovite gradbene prakse 

Pri gradnji ekološke hiše je ključnega pomena, da je gradnja izpeljana trajnostno in da je končni rezultat energetsko učinkovit. Učinkovite gradbene prakse so pomemben del zmanjševanja okoljske škode, ki nastane pri gradnji. 

Na gradbišču se seveda porabi velik del energije, ki je potrebna za izgradnjo stavbe. Z organizirano delovno skupino ter jasnim časovnim razporedom se lahko enostavno izognete zamudam pri projektu in težavam z vzdrževanjem. Vsaka neučinkovita raba energije, materiala ali časa prispeva k okoljski škodi. 

Eko domovi so zasnovani tako, da sodelujejo z okoljem, kot primer - za zmanjšanje porabe energije je mogoče izkoristiti moč vetra in temperature, rešitev je tudi preprečevanje uhajanja zraka, namestitev sončnih toplotnih črpalk in uporaba toplotne izolacije. To so stroškovno učinkoviti načini za izboljšanje trajnosti med gradnjo. 

Zadnji korak pri gradnji trajnostnega doma je odstranjevanje in prevoz gradbenih odpadkov. Z odgovorno strategijo odstranjevanja odpadkov je mogoče znatno zmanjšati tveganje za nadaljnjo okoljsko škodo po zaključku projekta. To vključuje tudi onesnaženje vode. 

  

Kako lahko PlanRadar pomaga pri gradnji trajnostnih domov  

PlanRadar lahko pomaga zmanjšati število napak in zmot na gradbišču, saj olajša komunikacijo in omogoči učinkovite prakse. To zmanjša količino izgub in zagotavlja učinkovito porabo vaše energije. 

PlanRadar je platforma za vodenje opravil v oblaku samodejno sinhronizira spremembe in omogoča, da so informacije članom ekipe na voljo v realnem času na vseh napravah. Funkcije za upravljanje nalog PlanRadar omogočajo popoln pregled nad vsemi zadolžitvami, njihovim trenutnim stanjem in roki. Iz osrednje nadzorne plošče projekta lahko celotna ekipa vodij spremlja napredek ter tako tudi pomaga pri nadzoru odgovornosti podizvajalcev za pravočasno dokončanje njihovega dela. 

PlanRadar prav tako omogoča digitalne prenose projektov in zagotavlja skladnost dokumentacije z gradbenimi predpisi, pogodbenimi zahtevami in postopki podjetja. Aplikacija omogoča standardizacijo vnosa podatkov, kar olajša izvajanje pregledov in pripravo poročil. Jasna komunikacija je ključna za preprečevanje napak; z učinkovitim prenosom projekta se zmanjša tveganje za izgubo sredstev in izboljša optimizacija gradbišča.  

  

 PR: Grayling