Modna industrija je pod pritiskom, da svoje prakse uskladi s trajnostnimi standardi, da bi zmanjšala negativne vplive na okolje in družbo. Ta izziv izhaja iz dveh ključnih vidikov – na eni strani predpisi blagovnim znamkam nalagajo trajnostne obveznosti, na drugi strani pa svetovni trendi oblikujejo različne vidike industrije, od proizvodnje do potrošnje. Ta dvojni pristop predstavlja kompleksen izziv za modno industrijo, ki se mora prilagajati vedno bolj zahtevnim normam in pričakovanjem potrošnikov. Z zakonskimi obveznostmi in hkratnim navalom trendov mora modna industrija najti ravnotežje med izpolnjevanjem predpisov, ohranjanjem konkurenčnosti na trgu in izpolnjevanjem vse bolj kompleksnih zahtev svojega globalnega občinstva.

 

 

1. Koncept krožnega gospodarstva je v svetu mode vedno bolj pomemben. Namesto klasičnega linearnega modela proizvodnje in odlaganja se moda vse bolj obrača k sistemom recikliranja, predelave in ponovne uporabe. Ta pristop ne le zmanjša količino odpadkov, ampak tudi podpira trajnost skozi dolgo življenjsko dobo oblačila.

2. Trajnostni materiali postajajo ključna sestavina modne revolucije. Recikliran poliester, organski bombaž, rastlinsko usnje in inovativni materiali, kot sta Tencel in PLA, nadomeščajo tradicionalne, pogosto škodljive materiale. Poudarek na okolju prijaznih tkaninah predstavlja ključni premik v industriji.

3. Vse več je zanimanja za minimalističen pristop h garderobi, kjer je kakovost poudarjena pred kvantiteto. Blagovne znamke, ki promovirajo dolgoživost in se upirajo hitri modi, postajajo vse bolj priljubljene med ozaveščenimi potrošniki.

4. Digitalizacija in virtualni preizkus igrata ključno vlogo pri preoblikovanju nakupovalne izkušnje. Tehnologije, kot so virtualni preizkusi in 3D-modeliranje, potrošnikom omogočajo, da izkusijo izdelke na spletu, kar zmanjša pritisk na proizvodnjo in distribucijo na spletu, zmanjša pritisk na proizvodnjo in distribucijo.

1. Ključna postaja tudi odgovornost blagovne znamke. Blagovne znamke prevzemajo odgovornost za svoje izdelke s podaljšanimi garancijami, popravili in recikliranjem ter tako pritegnejo stranke, ki se zavedajo trajnosti.

2. Poleg okoljske trajnosti modna industrija stremi k družbeni trajnosti. Inkluzivnost, raznolikost in spoštovanje delavskih pravic postajajo nepogrešljiv del praks trajnostne blagovne znamke.

 

 

 

Glede na nedavno raziskavo, izvedeno januarja 2024, so udeleženci raziskave GLAMI (anketa je bila izvedena na anketirancih iz 9 držav: Češke, Slovaške, Grčije, Romunije, Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Italije in Bolgarije) izrazili veliko zanimanje v trajnosti. Samo 10 % anketirancev je navedlo, da pri nakupovanju ne upoštevajo trajnosti. Ta premik v vedenju potrošnikov predstavlja izzive in priložnosti za trgovce z oblačili, saj poudarja potrebo po vključitvi trajnostnih praks in ponudbi okolju prijaznih modnih možnosti. Po drugi strani pa izsledki raziskave kažejo, da precejšen odstotek vprašanih (35 %) ceno poudarja kot pomembnejšo od trajnosti. Poleg tega je bila trajnost uvrščena med najmanj pomembne dejavnike nakupovalne izkušnje – od 15-ih upoštevanih dejavnikov.

 

V nasprotju s trajnostjo je visok odstotek (72 %) posameznikov, ki trdijo, da kupujejo manj zaradi pomislekov glede trajnosti, kasneje omenil, da bi kupili več izdelkov, če bi imeli več finančnih sredstev. To kaže na globljo povezavo trajnosti s finančnim vidikom potrošnje, kar predstavlja izziv za industrijo, da doseže trajnost in cenovno dostopnost hkrati.

Kar zadeva dojemanje hitre mode, velik delež anketirancev (32 %) trdi, da se je izogibajo, vendar je to predvsem posledica nizke kakovosti izdelkov. 10 % vprašanih se izogiba hitri modi zaradi skrbi za okolje, saj je to njihova prioriteta. Po drugi strani pa 26 % kupcev izraža sprejemanje hitre mode, če le ta ostaja cenovno dostopna. Ti rezultati kažejo, da je naraščajoče zanimanje potrošnikov za trajnost lahko do neke mere samo pobožna želja: preudaren pristop k odločitvam o nakupu je prednostna naloga.

 

Kar zadeva prioritete pri modnih odločitvah, približno 45 % vprašanih pri nakupu upošteva trajnost. Približno 22 % jih poskuša zmanjšati nakupovanje kot svoj prispevek k trajnosti. Vendar cena še vedno ostaja ključni dejavnik za približno 28 % anketirancev, medtem ko se približno 4 % ne zdi pomembna za trajnost. Ti podatki razkrivajo, da čeprav obstaja veliko zanimanje za trajnostne prakse, finančni dejavnik še naprej močno vpliva na odločitve potrošnikov.

Tudi v Sloveniji je visok odstotek (66 %) anketirancev, ki trdijo, da kupujejo manj zaradi skrbi za trajnost, kasneje pa omenjajo, da bi kupili več izdelkov, če bi imeli več finančnih sredstev. Ta rezultat nakazuje, da kljub močni zavesti o trajnosti med slovenskimi potrošniki omejena finančna sredstva trenutno predstavljajo oviro za potrošnjo trajnostnih izdelkov. Kaže tudi na potencialno povečanje potrošnje trajnostnih izdelkov, če bi bili ti bolj dostopni in dostopni širšemu krogu potrošnikov z večjimi finančnimi zmožnostmi.

Raziskava na slovenskem trgu razkriva zanimive podrobnosti o odnosu potrošnikov do hitre mode. Približno 33 % vprašanih sprejema hitro modo, vendar pod pogojem, da ostane cenovno dostopna. Po drugi strani pa se okoli 30,5 % ljudi izogiba hitri modi zaradi nizke kakovosti izdelkov. Precejšen odstotek (11 %) je tudi tistih, ki niso prepričani, kako dojemajo hitro modo, podoben odstotek anketiranih (13 %) pa se hitri modi izogiba zaradi okoljske ozaveščenosti. Ti podatki kažejo na jasen razkorak med anketiranci, pri čemer nekateri poudarjajo stroške in cenovno dostopnost, medtem ko drugi kažejo resne okoljske pomisleke.

 

Različni pogledi potrošnikov, od poudarka na ceni do resne okoljske ozaveščenosti, kažejo na potrebo, da se industrija prilagodi različnim željam, da bi zadovoljila potrebe različnih skupin potrošnikov.

VIR: Idealia