Pa ste se kdaj vprašali, kaj ima Škoda s kolesarstvom, da že 20 let zapored sponzorira največjo in najbolj zahtevno kolesarsko dirko, legendarni Tour de France? Odgovor je logičen: pred avtomobili smo izdelovali motocikle, pred motocikli pa kolesa! Res je, ustanovitelja Vaclav Laurin in Vaclav Klement sta leta 1895 v Mladi Boleslav odprla svojo delavnico koles, iz katere se je deset let kasneje pripeljal prvi avtomobil! In ostalo je - zgodovina.

Med tritedensko dirko po Franciji, katere sponzor je letos že 20. leto zapored Škoda, bo 176 kolesarjev iz 22 ekip odpeljalo 21 zahtevnih etap in do ciljne črte na pariških Elizejskih poljanah prevozilo skupaj kar 3404 kilometrov. Tam bo najboljši lahko dvignil v zrak 60 cm visok in 4 kg težak pokal, ki ga tudi tokrat v sodelovanju s češkimi mojstri kristala oblikujejo dizajnerji znamke Škoda.

Kaj nas torej čaka letos? 

Pet Slovencev, eden (spet) glavni favorit za zmago

Tadej Pogačar (UAE), Luka Mezgec (Bike Exchange) in Matej Mohorič (Bahrain Victorious) so Slovenci, ki letos nastopajo na najtežje pričakovani dirki v letošnji sezoni. Favorit številka ena za prestižno zmago na dirki vseh dirk je prvi kolesar sveta, Tadej Pogačar. 

Pogačar je na stavnicah spet favorit številka ena, pred lanskoletnim zmagovalcem, Dancem Jonasom Vingegaardom.

Na tretjem mestu si sledi kar nekaj imen. Na prvem mestu je še en Danec, Matthias Skjelmose (Trek Segafredo), ki letos naravnost blesti na vseh dirkah, pred odhodom na Tour pa je postal še danski državni prvak. Favoriti iz druge vrste so Richard Carapaz (EF Education Easy Post), Simon Yates (Jayco Alula), Jai Hindley (Bora Hansgrohe), Mikel Landa (Bahrain Victorious), Adam Yates (Ineos Grenadier), Ben O'Connor (AG2R Citroën Team), Romain Bardet (DSM). Sledi tretja vrsta: Enric Mas (Movistar), Egan Bernal (Ineos Grenadier), David Gaudu (Groupama FDJ), Daniel Felipe Martínez (Ineos Grenadier), Alexey Lutsenko (Astana), Pello Bilbao (Bahrain Victorious) in Carlos Rodriguez (Ineos Grenadier).

Že vso sezono se govori samo o spopadu Slovenca in Danca, ki je zmagal na lanskem Touru. Tadej Pogačar lovi svojo tretjo zmago, Jonas Vingegaard pa bi zmago rad ubranil. Oba sta na dosedanjih letošnjih dirkah pokazala izjemno pripravljenost. Toda Tadej se je na dirki Liege-Bastogne-Liege poškodoval, zlomil je zapestje, zato njegove letošnje priprave na francosko pentljo niso bile optimalne tako kot Jonasove.

 

Tadej Pogačar je na državnem prvenstvu Slovenije pokazal izjemno formo. Naslov državnega prvaka je osvojil tako na posamični vožnji na čas kot tudi na cestni dirki. »Na državnem prvenstvu sem dokazal, da sem v dobri formi. Na Tour grem z namenom, da zmagam, tako kot si to želim na vsaki dirki. Ekipa je letos še močnejša, forma je prava, z malo sreče bi morali biti na vrhu ali zelo blizu.« 

Sproščen je in veseli se Toura. Ni obremenjen z zmago, upa le, da bo sreča, brez katere francoske pentlje ne moreš preživeti, na njegovi strani. Klancev se ne boji, bolj vetra in napadalnosti kolesarjev Jumbo Visme, ki bodo naredili vse, da bo njihov Jonas spet v rumenem.

Vingegaardov moštveni kolega Wout van Aert je glavni favorit za zeleno Škoda majico najboljšega šprinterja. Poleg omenjenih treh bodo za Jumbovce vozili še Sepp Kuss, Wilco Kelderman, Dylan van Baarle, Wout van Aert, Tiesj Benoot, Christophe Laporte in Nathan Van Hooydonck. 

Matej Mohorič je v vlogi pomagača Špancu Mikelu Landi. Ker je mojster za pobege in spuste, bo iskal tudi priložnosti tudi zase. Predlani je slavil na kar dveh etapah, lani je med dirko zbolel. Letos je v izvrstni formi.

»Naša ekipa letos spet dirka na končno razvrstitev, naša prva aduta sta Mikel Landa in Pello Bilbao. Če dobim priložnost za kak beg, bi jo z veseljem izkoristil, vendar se to lahko zgodi le v primeru, če Landa ne bo več v igri za zmago, kar pa ne verjamem oziroma si tega ne želim,« nam je povedal Mohorič. 

In Luka Mezgec  (Bike Exchange)? »Tu sem, da pomagam Dylanu Groenewegnu v ciljnih šprintih,« je bil kratek. 

 

 

Mogoče se bere predrzno, ampak letošnji Tour na papirju ne sodi med najzahtevnejše v svoji zgodovini. A če si ga ogledamo natančneje, je hitro jasno, da bo enako težak kot vsi pred njim. Lahkega Toura ni, in ga tudi nikoli ne bo, četudi je na celi trasi samo en 22-kilometrski kronometer, posamična vožnja na čas.

Francoska pentlja se bo letos začela v španski Baskiji, v mestu Bilbao. Na francoske ceste bodo kolesarji zapeljali v zadnji tretjini tretje etape. 

Že prve tri etape v Španiji so na papirju videti nedolžne, vendar bodo na cesti za kolesarje prava zanka. Baskija v Španiji »nima ravnine«, ima neugodne vetrove in temperatura ozračja lahko zleze zelo, zelo visoko.

Na letošnjem Touru je šest hribovitih etap, prav tako šest je ravninskih, kronometer, ki je neka mešanica med ravnino in hribovitim, je en sam, osem etap pa je gorskih.

Andrej Hauptman, športni direktor v Pogačarjevem moštvu, opozarja, da je letošnja francoska pentlja izjemno pretkano trasirana. Nevarnost v sebi nosi prav vsaka od etap. Vsaka je nevarna, tudi tiste, ki so na papirju videti rezervirane za šprinterje. Tako je prvič Hauptman odkrito izjavil, da morajo biti letos res previdni prav vsak dan. Že prvi dve etapi sta hriboviti in v primeru kake nepredvidene okvare lahko hitro zamudiš za nekaj dragocenih sekund ali celo minut.

Opozoriti je treba, da sta že 6. in 7. etapa pravi gorski etapi, ki bosta zagotovo pokazali, koga na letošnjih zmagovalnih stopničkah v Parizu ne bo. Seveda pa ne bosta določili, kdo bo na koncu zares stal na teh istih stopničkah.

»S Tadejem si letos nismo mogli ogledati niti ene etape vnaprej. Razlog je poškodba zapestja. Smo pa bili na višinskih pripravah s celo ekipo in tam se je videlo, da ta poškodba ni vplivala na Tadejeve priprave tako zelo, kot smo na začetku pričakovali. Tadej je res v dobri formi in samo še kanček več sreče potrebuje, kot je je bil deležen na lanski dirki.«

Andrej Hauptman je v izjavah zelo previden, saj Tadeja ne želi izpostavljati kot edinega, ki lahko premaga Jonasa Vingegaarda. Tour je pač vedno nepredvidljiv, nekateri tekmeci pa so v letošnji sezoni zelo napredovali.

Trojček gorskih etap - 13.,14. in 15. etapa od 14. do 16. julija - bo pravi pekel v Alpah, sploh če upoštevamo še visoke temperature. Nato sledi prost dan in potem edini kronometer, ki je videti zelo zahrbten. Po kronometru pa spet prava gorska etapa.

Dan počitka bo namenjen ogledu trase za kronometer, tako da pravi počitek odpade. Toda Andrej Hauptman se s tem ne obremenjuje. 

»Na papirju se šest etap konča na vrhu klanca. Za nas se na vrhu klanca končajo skoraj vse etape. Letos bomo res previdni. Dejansko je razlika med papirjem in cesto letos ogromna.« 

Luka Mezgec je tako na dirki po Sloveniji kot tudi na državnem prvenstvu v Radovljici pokazal izjemno pripravljenost. »Tri tedne sem bil na višinskih pripravah v Livignu. Tam se vedno zelo dobro pripravim za Tour. Menim, da tudi letos ne zaostajam v kakovost, in sem prepričan, da bom dober Groenewegenov pomočnik na zaključkih vseh šestih etap, ki so na papirju označene za ravninske, torej rezervirane za šprinterje. V ekipi je tudi Simon Yates, ki bo šel v boj za skupni seštevek, torej bo na nekaterih etapah tudi on potreboval pomoč. Dela bom imel čez glavo in ne verjamem, da bo v kaki etapi priložnost tudi za moj osebni uspeh v cilju. Nič ne de, s tem sem se sprijaznil, delo mora biti opravljeno.«
Luka Mezgec je bil na letošnjem državnem prvenstvu edini Slovenec, ki je lahko sledil Tadeju Pogačarju. Šele v zadnjem od sedmih krogov je na zadnjem kilometru moral priznati Tadejevo premoč. Na vprašanje, ali ni zmogel iz sebe izstisniti še toliko, da bi s Tadejem prišel do ciljnega šprinta, saj vemo, da je v tej prvini Luka mojster, je odgovoril: »Proti 'motorju', kakršen je Tadej, ne more nihče šprintati. Vesel sem bil, da se me ni otresel že na polovici dirke.« 

 

Uradno je 6 ciljev na vrhu klanca: 6. etapa - Cauterets (Cambasque), 9. etapa - Puy de Dome,  13. etapa - Grand Colombier, 15. etapa - Saint-Gervais-les-Bains, 17. etapa - Courchevel, 20. etapa - Le Markstein

 

 

Škoda predstavlja: Aplikacija Tour de France by Škoda

Bodite del družine. Z aplikacijo Tour de France by Škoda v realnem času sledite svojim najljubšim kolesarjem!

 

 

Na vsakem Touru sodeluje okoli 250 vozil znamke Škoda. Gre predvsem za modela Superb in Octavia, vidnejšo vlogo pa dobiva tudi čisto električni Enyaq iV. Vsak avtomobil prevozi okoli 11 tisoč kilometrov. Skupaj torej prevozijo skoraj 2,8 milijona kilometrov! Za volanom je približno 300 voznikov, za brezhibnost avtomobilov pa skrbi 60 mehanikov!

Ko bodo kolesarji prečkali ciljno črto na Elizejskih poljanah, si zaslužijo vse naše spoštovanje, ne pozabimo pa niti na tiste v vseh avtomobilih, ki so del karavane. Gre za težko, naporno delo, ki morda ne poteka na očeh javnosti, a je nujno, da lahko v spektaklu Toura uživajo vsi, od tekmovalcev do gledalcev.

 

 

Električni Enyaq iV v rdeči Corrida barvi je mobilni komandni center direktorja dirke Christiana Prudhomma: "Rdeča Škoda številka 1 je med Tourom več kot le avtomobil. Je kontrolni stolp, pisarna in cenjen prijatelj, ki mu popolnoma zaupam. Veseli me, da sodelujemo s tako zanesljivim, učinkovitim in dinamičnem partnerjem."

 

 

In kaj pravi direktor dirke po Franciji Christian Prudhomme o Tadeju Pogačarju in Jonasu Vingegaardu: »Tadej Pogačar je zame kolesar, kot ga svet še ni videl. On je dvakrat zmagal na Touru, ko je bil star 20 in 21 let. Pri teh letih veliki Eddy Merckx Toura še vozil ni! Moram še kaj povedati? Jonas Vingegaard je fenomen brez primere. Iz popolnega amaterja je prišel do zmage na Touru! To je neverjetno, pravzaprav. Oba sta zgodbi zase, in če letos zmaga nekdo tretji, bo to senzacija.«

 

Rumena MAVIC podporna vozila (model Superb) so ves čas pripravljena na pomoč kolesarjem v težavah. V njih so mehaniki, ki lahko takoj priskočijo na pomoč v primeru okvare, jim ponudijo nadomestno kolo ali okrepčila. "Rumeni angel" je tako denimo rešil Jensa Voigta leta 2010, Chrisa Frooma leta 2016 in Rigoberta Urana leta 2017. Vsi so se znašli v enakih okoliščinah: s poškodovanim kolesom, vozilom ekipe daleč proč ter ciljno črto čisto blizu. Lahko bi bilo vsega konec, če ne bi na pomoč priskočil nevtralni MAVIC podporni avtomobil in omogočil, da so vsi trije kolesarji uspešno končali etapo. 

Vsak MAVIC avtomobil ima na strehi 6 koles različnih znamk in velikosti. Gre za kolesarski servis na štirih kolesih z vsemi mogočimi rezervnimi deli in izkušenim serviserjem na zadnji klopi. Eden od avtomobilov je vedno nekje blizu direktorjevega rdečega avtomobila, na njem pa so tri kolesa, posebej prirejena za vodilne tri kolesarje v skupnem seštevku. 

 

 

Vsaka ekipa ima vozila, ki sledijo pelotonu. Prevažajo mehanike, zdravnike, hrano, pijačo, rezervna kolesa in opremo. Vrstni red avtomobilov posameznih ekip je podvržen strogi hierarhiji, ki jo določijo organizatorji dirke glede na uvrstitev vodilnega kolesarja ekipe. Vrstni red se pred začetkom vsake etape posodobi. Seveda pa je položaj vozila v pelotonu izjemnega pomena. Bliže ko je avtomobil čelu dirke, hitreje lahko pride do kolesarja, ki se znajde v težavah. Najbolj kritični so makadamski in gorski deli etap, ki najpogosteje razbijejo glavnino, ekipni avtomobili pa se morajo odločiti, kateri kolesarji najbolj potrebujejo njihovo pomoč. 

Ko dobi ekipno vozilo klic na pomoč, mora prek radijske zveze prositi direktorja Christiana Prudhomma za dovoljenje, da zapusti svoje mesto in pohiti k vozniku, ki ga potrebuje. Kar je ob vseh ostalih vozilih, motociklih, kolesarjih in gledalcih precej zahteven podvig. To je tudi razlog, zakaj so takorekoč vsi vozniki nekdanji profesionalni kolesarji, saj le-ti "razumejo peloton". Primer: v primeru vetra v bok tak voznik ve, kako se bodo razporedili kolesarji, in se temu prilagodi. "To je izčrpljujoče, a ne smeš izgubiti pozornosti," je povedal Stephen Roche, nekdanji irski kolesarski velikan, ki je vozil Škoda VIP avtomobil na Touru leta 2014.

 

 

To so vozila organizatorjev, s katerimi prevažajo VIP goste in novinarje, ki imajo tako prvovrstno priložnost uživati v atmosferi in dogajanju.

 

 

 

Le eno vozilo lahko vozi pred kolesarji na štartu Tour de France in prečka ciljno črto skupaj z njimi. Ta posebna čast pripada slavnemu uradnemu rdečemu avtomobilu - mobilnemu komandnemu centru Le Toura. Tri tedne to vozilo, polepljeno s sponzorskimi logotipi in posebnimi dodatki, gosti direktorja dirke Christiana Prudhomma. 

Vse od leta 2015 je bil zaščitni znak najbolj znane in najbolj zahtevne kolesarske dirke na svetu Škoda Superb v posebni Corrida rdeči barvi, v letu 2020 prvič v priključnohibridni izvedbi iV. Na nekaj etapah ga je tedaj zamenjal čisto električni Enyaq iV, ki je imel večjo vlogo v letu 2021, enako pa bo tudi letos.

Vsako jutro dirke se Prudhomme kljub svojim 190 cm udobno namesti na zadnjem sedežu, se osveži s pijačo iz majhnega hladilnika ob komandni konzoli ter prek radijske zveze pokliče svoje pomočnike in nadzornike ter preveri, kakšno je stanje na dirki. Ko je vse pripravljeno, da zeleno luč za začetek etape ter vodi peloton, ko oddirja proti cilju. Posebej za ta avto izdelana pomična steklena streha ni le lepotni dodatek - direktor dirke jo odpre, ko na začetku vsake etape z belo zastavico označi začetek tekmovanja.  "Obožujem ta avto," pravi Prudhomme, "fantastičen je. Gilles Maignan, moj voznik, ima 190 cm, tako kot jaz, pa lahko še vedno zadaj sedim zelo udobno. Brez težav celo prekrižam noge!"

Prudhomme mora ves čas sporočati navodila in prejemati informacije, komunicirati s štabi ekip, organizirati promet okoli pelotona in ostati v stiku z nadzorniki in drugimi vozili Toura, zato je med sprednjima sedežema nameščena komunikacijska konzola. S pomočjo šestih strešnih anten, nekaj mikrofonov in štirih radijskih kanalov Prudhomme nadzoruje celotno dirko. Tu je še ena posebost: modificirana troblja. S pritiskom na majhno stikalo ob volanu lahko rdeči direktorjev avto s posebnim prepoznavnim zvokom pozdravi tekmovalce in gledalce dirke.

 

 

 

 

Kot je simbol Toura rdeči avto, trume navijačev ob progi ali cilj na Elizejskih poljanah, tako so zanj značilne rumena, pikčasta, bela in zelena majica, za katere se borijo kolesarji. Čast, da nosi tako zelo želeno rumeno majico, pripada najboljšemu kolesarju v skupni razvrstitvi. Pikčasto nosi najboljši hribolazec, tisti, ki nabere največ točk na posebej označenih gorskih ciljih. Belo obleče najboljši mladi kolesar, ki še ni dopolnil 25 let, zeleno pa najboljši šprinter, torej najhitrejši na posebej označenih "letečih" ciljih. Škoda je letos sponzor zelene majice že sedmo leto zapored. Še zanimivost: med leti 2004 in 2014 je bila Škoda tudi sponzor bele majice za najboljšega mladega kolesarja. 

Ko govorimo o Škoda zeleni majici, seveda ne moremo mimo Petra Sagana, ki jo je prvič osvojil leta 2012. Leta 2018 je dosegel svojevrsten mejnik: v zeleni majici je preživel okroglih sto dni! Leto kasneje je zeleno majico osvojil še sedmič in s tem postavil svetovni rekord. Poleg tega ima Sagan tudi 16 etapnih zmag na Touru. 

 

Najuspešnejši nosilci zelene majice

Peter Sagan - 7 x (2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2018, 2019)

Erik Zabel - 6 x (1996,1997, 1998, 1999, 2000, 2001)

Sean Kelly - 4 x (1982, 1983, 1985, 1989)

 

Za zeleno majico, ki je druga najstarejša majica na Touru, so se kolesarji sicer prvič borili leta 1953. Prvi nosilec je bil Švicar Fritz Schär. Zakaj pa je ta majica ravno zelena? Zato, ker je bil njen prvi sponzor, podjetje La Belle Jardiniere, proizvajalec kosilnic za travo! Njihova zaščitna barva je bila pač zelena.  

 

 

 

Včasih so pojedli veliko kruha in testenin, a danes ni več tako. Čeprav kolesar v 21 dneh dirke pokuri okoli 140 tisoč kalorij, mora njegova prehrana ostati raznolika in polna kvalitetnih hranil. Vsak dan kolesarji porabijo okoli 5000-8000 kalorij, odvisno od zahtevnosti etape. To je okoli 2-do 3-krat več kot v enem dnevu pokuri povprečen kolesar.

 

 

 

Kolesarji se morajo regenerirati po prejšnji etapi in se hkrati napolniti z gorivom za prihajajočo etapo, zato je njihov zajtrk ponavadi zelo obilen. Užiti morajo veliko ogljikovih hidratov, ki se počasi presnavljajo, kvalitetnih proteinov, nekaj zdravih maščob, a nič pretežkega.

 

Zajtrk sestavljajo skodela ovsenih kosmičev z oreški, velika omleta, trije sendviči s sirom in šunko, 100 g testenin, lonček jogurta, 500 ml sadni smuti, kozarec jabolčnega soka, kava.

 

 

Ker se etapa začne ob 12. uri, imajo kolesarji možnost, da se na avtobusu med vožnjo na štart še malo okrepčajo.

 

 

 

 

Ravninske etape, kjer so kolesarji veliko časa v pelotonu, ne zahtevajo veliko dodatnih ogljikovih hidratov, zahtevne gorske etape pa. Kolesarji tedaj ponavadi zaužijejo mešanico prave hrane in želejev, da bi tako vase vnesli okoli 60-90 g ogljikovih hidratov na uro.

 

Dve riževi ploščici, rogljiček z marmelado in šunko, 6 energetskih ploščic, 2 izotonočna gela, 2 pločevinki kokakole, 6 bidonov elektrolitične pijače.

 

 

Regeneracija se začne v trenutku, ko kolesar stopi s kolesa. Ponavadi še isti trenutek dobi v roko pijačo, jedo pa na avtobusu. Ključno je, da z dovolj veliko količino ogljikovih hidratov zapolnijo svoje glikogenske rezerve, in da dobijo dovolj proteinov, da se začno obnavljati mišice. To je primer, kaj bi lahko kolesar zaužil v prvih dveh urah po etapi.

 

 

 

Zvečer pojedo kolesarji veliko raznobarvne zelenjave in težje proteinske hrane, da poskrbijo za prehrambne osnove, ki sicer upočasnijo prebavo in zato zanje med dnevom ni časa.

 

 

 

Tudi po koncu etape kolesarjevo telo kuri velike količine energije. Zato morajo za vnos hrane poskrbeti tudi pozno zvečer. V igri so lahko prebavljivi ogljikovi hidrati, ki skrbijo za to, da so glikogenske rezerve polne.

 

 

Hidriranost vpliva na regeneracijo in sposobnosti na kolesu. In ker morajo kolesarji na Tour de France dan za dnem tekmovati na vrhuncu svojih zmogljivosti, je ključno, da so ustrezno hidrirani. Kako je bilo s tem nekoč in kako je danes?

 

 

Do 60-ih let minulega stoletja je bil alkohol v vzdržljivostnem kolesarstvu nekaj običajnega. Kolesarji so pili tako pivo kot vino in šampanjec, in to tako zaradi hidracije kot za zabavo. Zmagovalec Tour de France leta 1904 Henri Cornet je tako vsak dan popil 11 litrov vroče čokolade, 4 litre čaja in šampanjec. Morda se to danes, ko so etape dolge po 5 ur, zdi noro, vendar je treba vedeti, da so tedaj kolesarji morali preživeti na kolesu po 18 ur na dan!

 

Pivo na vašo hidriranost res ne bo slabo vplivalo, a obstajajo bolj učinkoviti načini za doseganje tega cilja. Ekipe imajo glede vnosa alkohola danes izjemno stroga pravila. "Med Tourom nič, pa tudi v tednih pred tem ne," je odločna Judith Haudum, nutricionistka pri ekipi BMC. "Morda lahko v primeru, da zmagaš etapo ali imaš rumeno majico, pri večerji spiješ kozarček vina."

 

 

Vsak liter potu vsebuje okoli 900 mg natrija, 1 mg magnezija, 300 mg kalija in 15 mg kalcija. Dobra hidracijska strategija poskrbi za nadomestitev vseh teh elektrolitov, zraven pa kolesarju zagotovi zadostno količino tekočine in še nekaj kalorij. Vsebina določenega bidona je precej odvisna od vremena, vrste etape in kolesarjeve fiziologije. Uporabljajo pa se trije osnovni tipi športnih napitkov:

 

1. Hipertonični napitki: ti imajo najvišjo koncentracijo sladkorjev (10 % in več) in se uporabljajo predvsem za regeneracijo. Presnavljajo se relativno počasi, zato niso primerni za uživanje na kolesu, saj bi morali kolesarji upočasniti ali pa bi bili deležni težav s prebavo. Večinoma jih kolesarji dobijo v obliki sadnih sokov na avtobusu, ki jih po etapi vozi v hotel.

 

2. Izotonični napitki: te pijače imajo podobno koncentracijo sladkorjev (6-8 %) kot kri, kar pomeni, da se hitro absorbirajo, kolesarju pa hkrati zagotovijo precej goriva. Ta tip športnih pijač se večinoma uporablja na ravninskih etapah, ko kolesarjem ni potrebno iz sebe iztisniti maksimuma.

3. Hipotonične pijače: imajo najnižjo koncentracijo sladkorjev (1-4 %), a omogočajo najhitrejšo hidracijo. Pogosto jih uporabljajo ob zelo vročih dneh, tako da lahko kolesarji popijejo več, ne da bi imeli zaradi prevelike količine ogljikovih hidratov kakšne presnovne težave.

 

 

 

Profesionalci morajo vsak dan dirke popiti do 10 litrov tekočine. Med samim kolesarjenjem morajo popiti približno 2 bidona ali 500-1000 ml tekočine na uro. Ekipe ponavadi merijo, kako se potijo posamezni kolesarji, zato vedo natančno, koliko tekočine in elektrolitov morajo nadomestiti pri posameznem športniku. Upoštevati morajo tudi vreme in vzpone na trasi, saj nadmorska višina poveča potenje in izgubo tekočin. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pozor: Mohoričev položaj je po novem prepovedan!

 

 

 

 

 

 

 

To je fenomen, ki je sestavni del Tour de France. Kako pa je videti?

 

Običajno se pred vsako etapo Toura po trasi zapelje 12-kilometrska karavana sponzorjev, ki imajo preprost cilj: gledalcem ob progi razdeliti na kupe darilc in ustvariti pri tem čim večjo zabavo. Sestavlja jo med 160 in 170 vozil, kolona pa je lahko dolga tudi 12 kilometrov in se po progi premika cele 4 ure. Ta cirkus na kolesih se na pot vedno odpravi točno 2 uri pred štartom dirke. Ekipa Škoda vsak dan podari več kot 30 tisoč čepic in majic, kar je več kot 600 tisoč skozi vso dirko. Celotna karavana pa v tem času podari neverjetnih 14 milijonov daril!

VIR: ŠKODA