Kidričevski Talum ni le proizvajalec in predelovalec aluminija, pač pa se lahko pohvali tudi z obsežno, bogato in dragoceno zbirko sodobne slovenske likovne umetnosti.

Kidričevo, 12. februarja - Kidričevski Talum ni le proizvajalec in predelovalec aluminija, pač pa se lahko pohvali tudi z obsežno, bogato in dragoceno zbirko sodobne slovenske likovne umetnosti. V tednu praznika kulture so predstavili katalog, ki ponuja celovit vpogled v zbirko, ki nastaja vse od leta 1992, ko so prvič donatorsko podprli likovno kolonijo na gradu Štatenberg.

V katalogu je predstavljenih 130 avtorjev, katerih dela se nahajajo v umetniški zbirki, ta pa skupaj šteje več kot 800 del. Gre za manjšo zbirko, ki skupaj z drugimi muzejskimi in galerijskimi ustanovami tudi pomembno sooblikuje nacionalni umetniški fond in tako skrbi za ohranjanje slovenske kulturne dediščine.
Za zbirko in likovne kolonije je dolga leta skrbel zdaj že upokojeni Darko Ferlinc, pri tem je sodelovala tudi Marjeta Ciglenečki, ki z raziskovalnim, kuratorskim in pedagoškim delom sodi med najbolj prepoznavna imena sodobne umetnostne zgodovine v Sloveniji. Je poznavalka likovne umetnosti 20. stoletja na Štajerskem s poudarkom na območju Ptuja z okolico in Maribora.

Pri nastanku kataloga je sodeloval tudi mojster fotografije Stojan Kerbler, dvakratni Prešernov nagrajenec in ustvarjalec ciklusa Tovarniška fotografija, ki je s svojem objektivom redno dokumentiral dogajanje na kolonijah. Akademski slikar Dušan Fišer pa je bil mentor na slikarskih kolonijah in je svetoval pri izboru umetniških del za Talumovo zbirko.

Začetki omenjene zbirke segajo v leto 1992, ko so se na pobudo ljubiteljskega slikarja Branka Gajšta, takrat zaposlenega v Talumu, in pod okriljem tovarne na gradu Štatenberg prvič na likovni koloniji zbrali slikarji. Vsaka kolonija se je končala z razstavo, sprva na gradu, pozneje pa v Miheličevi galeriji ter Salonu umetnosti na Ptuju. Trikrat so izbrana dela pokazali tudi v Tovarni umetnosti v Majšperku, najobsežnejša razstava umetnin pa je bila leta 2002 v Jakopičevi galeriji v Ljubljani.

Zbirka zajema dela različnih likovnih zvrsti, od slik, grafik in skulptur do fotografij. Po značaju bi jo lahko opredelili kot postmodernistično, čeprav so v zbirki tudi starejše umetnine. Eno od pomembnih vodil pri nastajanju zbirke je bilo, in je še, pritegniti avtorje, ki so povezani s Ptujem in njegovo okolico.
Tako so med avtorji v zbirki Dušan Kirbiš, Dušan Fišer, Viktor Rebernak, Tomaž Plavec, Andrej Božič, Mito Gegič in starejša avtorja France Mihelič ter Janez Mežan. Od fotografov so v zbirki zastopani svetovno znani mojster fotografije Stojan Kerbler, pa Boris Farič, Srdan Mohorič, Tanja Verlak in Sandra Požun.
V zadnjih letih zbirka sicer ne raste več tako intenzivno kot nekoč, je pa Talum s svojim aluminijem soustvaril številna umetniška dela v bližnji in širši okolici. Takšne so skulptura Veter ponosa na krožišču v Kidričevem in skulptura šestih otrok v Parku generacij, pa tudi ptujski prstan, vse pa je zasnoval akademski slikar in kipar Tomaž Plavec.

Kot pravi Marjeta Ciglenečki, je Talumova umetniška zbirka bogata in dragocena predstavitev ustvarjalne moči slovenskega likovnega prizorišča poznega 20. in začetka 21. stoletja. V njej je najti vodilna imena slikarjev, kiparjev in fotografov iz navedenega obdobja; mnogi od njih so se mednarodno uveljavili in dosegli najvišja priznanja, ki jih v Sloveniji podeljujejo za umetniške presežke.

Poseben pečat pa dajejo zbirki tisti avtorji, ki so povezani s Ptujem in njegovo okolico. "Njihova dela prevladujejo po številu, kar dokazuje skrb industrijskega velikana za umetnostni razvoj okolja, v katerem deluje. Kdorkoli bo v prihodnje skušal predstaviti pregled slovenske likovne ustvarjalnosti novejšega časa, bo naredil napako, če ne bo upošteval umetnin iz zbirke Talum," je dodala Ciglenečki.

VIR: Krog STA