Letošnja tema svetovnega dneva čebel je »Bodi vključen: Praznujmo raznolikost čebel in čebelarjenja«. Svetovni dan čebel je dan vseh opraševalcev. Slovenija veliko pozornosti namenja skrbi za čebelarstvo in medonosno čebelo, veliko dela pa nas še čaka pri varovanju prosto živečih oziroma divjih opraševalcev. V Sloveniji namreč poleg kranjske čebele živi še več kot 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), pomembni opraševalci pa so tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. Skrb vzbujajoče je, da število in pestrost opraševalcev upadata.

Dobro poznavanje stanja divjih opraševalcev je nujno za ustrezno ukrepanje in spremljanje učinkovitosti ukrepov. Letos poteka tretje, zadnje leto pilotnega monitoringa divjih čebel v Sloveniji. Monitoring pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo poteka na petih območjih: v Notranjskem regijskem parku, v Krajinskem parku Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, Celjskem in v Ljubljani, skupaj na 50 vzorčnih mestih. Ciljni raziskovalni projekt, ki ga poleg Ministrstva za okolje in prostor financirata še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost, bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij divjih čebel pri nas

Zaključuje se tudi petletni projekt LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja, ki je namenjen informiranju o pomenu biotske raznovrstnosti. Pomemben del biotske raznovrstnosti in projekta so tudi opraševalci.

Iz sredstev Sklada za podnebne spremembe se financira tudi ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje v kmetijstvu, pomemben del tega so ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti na kmetijskih površinah. Iz teh sredstev je bilo v letošnjem letu nabavljenih 10.000 sadik avtohtonih medonosnih drevesnih in grmovnih sadik. Te bodo nudile dodaten vir hrane čebelam in s tem pripomogle k prilagajanju na negativne vplive podnebnih sprememb. S sajenjem medovitih dreves in grmovnic se bo prispevalo tudi k doseganju cilja EU, da se do leta 2030 posadi tri milijarde dreves in se tudi na ta način poveča ponor ogljikovega dioksida.

Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že izvaja nekaj aktivnosti za varstvo opraševalcev. V času predsedovanja Svetu EU v letu 2021 smo varstvu opraševalcev posvetili precej pozornosti na EU dogodkih kot so neformalno srečanje ministrov za okolje, sestanek direktorjev za varstvo narave, zasedanje Sveta za kmetijstvo, aktivno pa smo sodelovali tudi z Evropsko komisijo in Parlamentom na dogodku Teden opraševalcev. Ministrstvo za okolje in prostor še naprej podpira aktivnosti varstva opraševalcev, ki jih izvajajo upravljavci zavarovanih območij v okviru javne službe ohranjanja narave. Podpiramo izvedbo 11 večjih Natura projektov iz sredstev evropske kohezijske politike, ki v pomembnem delu na terenu izboljšujejo stanje naravovarstvenih pomembnih travnikov na območjih Natura 2000. Biotsko raznovrstni travniki so najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev. Izboljšanju upravljanja območij Natura 2000 pa je namenjen tudi integriran LIFE projekt NATURA.SI. Omenjena prizadevanja pa bo treba okrepiti in nadgraditi v smislu zagotovitve trajnega monitoringa, izboljšanja stanja habitatov ter ozaveščenosti o pomenu opraševalcev, če bomo res želeli ohraniti pestrost opraševalcev in s tem bolj zdrave in odporne ekosisteme.