"Krovna strategija digitalne preobrazbe je ključen dokument, ki bo narekoval nadaljnji razvoj naše družbe in države. Potrebno pa je postaviti ambicioznejše cilje ter v pripravo akcijskega načrta digitalne strategije vključiti predstavnike gospodarstva,"
Ljubljana, 26. januar 2023 - "Krovna strategija digitalne preobrazbe je ključen dokument, ki bo narekoval nadaljnji razvoj naše družbe in države. Potrebno pa je postaviti ambicioznejše cilje ter v pripravo akcijskega načrta digitalne strategije vključiti predstavnike gospodarstva," meni generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Kot ključni cilj predlaga, da postane Slovenija do leta 2030 ena izmed petih najuspešnejših držav po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) na ravni držav EU.
GZS močno podpira horizontalno povezovanje digitalne preobrazbe pod enotno krovno strategijo digitalizacije, saj je dvojni prehod (digitalni in zeleni) ključen za doseganje uspešnosti in konkurenčnosti naše države pri umeščanju v mednarodni prostor, je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Podpira imenovanje Strateškega sveta za digitalno preobrazbo, v katerem pričakuje, da bo vključen tudi predstavnik GZS. Ob tem spomni, da je bil pri GZS lani ustanovljen Gospodarski strateški svet za digitalizacijo, ki kot posvetovalno telo GZS obravnava in se odziva na zakonodajne predloge in druge pobude na področju digitalizacije.
Ob oblikovanju konkretnejših, ambicioznejših ciljev Nahtigal izpostavlja, da je v okviru strategije digitalne preobrazbe potrebna tudi opredelitev ciljev, ki finančno ovrednotijo rezultate digitalizacije in digitalne preobrazbe celotne slovenske družbe do leta 2030, in sicer dvig dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030 na 88.000 € ter dvig BDP na prebivalca glede na kupno moč iz trenutnih 90 % povprečja EU na 95 % povprečja EU do leta 2030.
Nadalje poudarja, da je treba v akcijskem načrtu, ki bo sledil oblikovani strategiji, jasno začrtati in kvantificirati vse cilje, opredeliti pa tudi namenjena kadrovska in finančna sredstva za njihovo zagotovitev. Med konkretnimi predlogi in dopolnitvami osnutka krovne strategije digitalne preobrazbe navaja vzpostavitev infrastrukturnega sistema za zbiranje in obdelavo podatkov, ki bo podpiral razvoj gospodarstva in digitalnih javnih storitev. Pri tem poziva k povezovanju ministrstev za digitalno preobrazbo, za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije z namenom oblikovanja načrta za razvoj in dvig digitalnih kompetenc, tako na ravni prebivalstva kot tudi na ravni poslovnega okolja. Predvsem je ključno definiranje digitalne pismenosti. Izpostavlja, da se mora razvoj digitalnih kompetenc pričeti že v osnovnih šolah, kjer podpira prenovo obstoječih programov tako, da se vanje vključuje digitalne vsebine. Z namenom privabljanja tujih študentov, ki predstavljajo kandidate za zaposlitev v RS na visoko tehnoloških področjih, zagovarja tudi oblikovanje šolskih programov v tujih jezikih.
Opozarja, da je 14,7 mio €, namenjenih digitalni preobrazbi gospodarstva do leta 2027 (izhajajoč iz potrjenega dokumenta EKP) odločno premalo. "Digitalizaciji MSP bi bilo treba nameniti vsaj 250 € mio EUR, v kolikor želimo kot država ne samo doseči takšno stopnjo digitalizacije, kot je zadana v DSI2030, temveč tudi ohraniti in povečati konkurenčnost gospodarstva," pojasnjuje Nahtigal in dodaja, da je za dvig konkurenčnosti nujno zmanjšanje administrativnih ovir in harmonizacija zakonodaje.
VIR: GZS
GZS močno podpira horizontalno povezovanje digitalne preobrazbe pod enotno krovno strategijo digitalizacije, saj je dvojni prehod (digitalni in zeleni) ključen za doseganje uspešnosti in konkurenčnosti naše države pri umeščanju v mednarodni prostor, je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Podpira imenovanje Strateškega sveta za digitalno preobrazbo, v katerem pričakuje, da bo vključen tudi predstavnik GZS. Ob tem spomni, da je bil pri GZS lani ustanovljen Gospodarski strateški svet za digitalizacijo, ki kot posvetovalno telo GZS obravnava in se odziva na zakonodajne predloge in druge pobude na področju digitalizacije.
Ob oblikovanju konkretnejših, ambicioznejših ciljev Nahtigal izpostavlja, da je v okviru strategije digitalne preobrazbe potrebna tudi opredelitev ciljev, ki finančno ovrednotijo rezultate digitalizacije in digitalne preobrazbe celotne slovenske družbe do leta 2030, in sicer dvig dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030 na 88.000 € ter dvig BDP na prebivalca glede na kupno moč iz trenutnih 90 % povprečja EU na 95 % povprečja EU do leta 2030.
Nadalje poudarja, da je treba v akcijskem načrtu, ki bo sledil oblikovani strategiji, jasno začrtati in kvantificirati vse cilje, opredeliti pa tudi namenjena kadrovska in finančna sredstva za njihovo zagotovitev. Med konkretnimi predlogi in dopolnitvami osnutka krovne strategije digitalne preobrazbe navaja vzpostavitev infrastrukturnega sistema za zbiranje in obdelavo podatkov, ki bo podpiral razvoj gospodarstva in digitalnih javnih storitev. Pri tem poziva k povezovanju ministrstev za digitalno preobrazbo, za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije z namenom oblikovanja načrta za razvoj in dvig digitalnih kompetenc, tako na ravni prebivalstva kot tudi na ravni poslovnega okolja. Predvsem je ključno definiranje digitalne pismenosti. Izpostavlja, da se mora razvoj digitalnih kompetenc pričeti že v osnovnih šolah, kjer podpira prenovo obstoječih programov tako, da se vanje vključuje digitalne vsebine. Z namenom privabljanja tujih študentov, ki predstavljajo kandidate za zaposlitev v RS na visoko tehnoloških področjih, zagovarja tudi oblikovanje šolskih programov v tujih jezikih.
Opozarja, da je 14,7 mio €, namenjenih digitalni preobrazbi gospodarstva do leta 2027 (izhajajoč iz potrjenega dokumenta EKP) odločno premalo. "Digitalizaciji MSP bi bilo treba nameniti vsaj 250 € mio EUR, v kolikor želimo kot država ne samo doseči takšno stopnjo digitalizacije, kot je zadana v DSI2030, temveč tudi ohraniti in povečati konkurenčnost gospodarstva," pojasnjuje Nahtigal in dodaja, da je za dvig konkurenčnosti nujno zmanjšanje administrativnih ovir in harmonizacija zakonodaje.
VIR: GZS
