Avtor:

Avtor fotografij:

Zaposlovanje se povečuje kljub krizam in izzivom, vse večja uporaba industrijskih politik pa lahko ustvari bolj lokalizirane dobavne verige.

Število delovnih mest v sektorju OVE na globalni ravni je leta 2022 dosegla 13,7 milijona, kar je milijon delovnih mest več kot leta 2021 in od skupno 7,3 milijona delovnih mest leta 2012, ugotavlja deseto poročilo Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) in Mednarodne organizacije dela (ILO).
Poročilo ugotavlja, da sektor OVE privablja vse več naložb, kar vodi v ustvarjanje novih delovnih mest v vedno večjem številu držav. Vendar pa je, tako kot v prejšnjih letih, večina delovnih mest skoncentrirana v nekaj državah, predvsem na Kitajskem, ki predstavlja 41 odstotkov celotnega svetovnega števila delovnih mest oziroma približno 2,76 milijona delovnih mest. Ostale države pa so Brazilija (241 tisoč delovnih mest), države EU (540 tisoč delovnih mest), Indija (281.400 delovnih mest) in ZDA (264 tisoč delovnih mest). Skupaj Kitajska in omenjene države predstavljajo večino globalnih instaliranih zmogljivosti in igrajo ključno vlogo pri proizvodnji opreme, inženiringu in povezanih storitvah.

Poročilo kaže, da je bila fotovoltaika ponovno največji delodajalec v letu 2022, saj je dosegla 4,9 milijona delovnih mest, kar je več kot tretjino celotne delovne sile v sektorju OVE. V azijskih državah je 73 odstotkov delovnih mest, sledita severna in južna Amerika (11,5 odstotka vseh delovnih mest) in Evropa (11 odstotkov delovnih mest, od tega v državah članicah 10,6 odstotka) 

V sektorju hidroelektrarn je bilo leta 2022 zaposlenih 2,49 milijona ljudi, kar je 2,3 odstotka več kot v letu 2021. Prednjači Kitajska s 35-odstotnim deležem, Indija beleži 19-odstotni delež, sledijo Brazilija, Vietnam in Pakistan.

V sektorju biogoriv je bilo lani 2,5 milijona zaposlenih. Latinska Amerika predstavlja 42 odstotkov vseh delovnih mest medtem, ko Azija (predvsem jugovzhodna Azija) predstavlja 37 odstotkov vseh zaposlitev. Severna Amerika in Evropa beležita 15 oziroma šest odstotkov. Prvih deset držav skupaj predstavlja približno 94 odstotkov globalne delovne sile v tem sektorju.

Sledi sektor vetrne energija z 1,4 milijona delovnih mest. Zaposlovanje je bilo skoncentrirano v razmeroma majhnem številu držav. Samo na Kitajskem je bilo 48 odstotkov vseh zaposlenih v sektorju. Sledijo azijske države (55 odstotkov), Evropa (29 odstotkov), severna in južna Amerika (16 odstotkov) ter Afrika in Oceanija (0,7 odstotka).

Poročilo ugotavlja, da je kakovost delovnih mest enako pomembna kot njihovo število. Za napredek pri socialni pravičnosti mora biti prehod v prihodnost čiste energije pravičen in vključujoč za vse: delavce, podjetja in skupnosti. Zato so nepogrešljivi skladni in integrirani okviri, ki se osredotočajo na plače, varnost in zdravje pri delu ter pravice pri delu in temeljijo na učinkovitem socialnem dialogu. Smernice ILO za pravičen prehod k okoljsko trajnostnim gospodarstvom in družbam zagotavljajo osrednjo referenco za oblikovanje politike in ukrepe za podporo pravičnega prehoda, na katere se lahko oprejo vlade in druge zainteresirane strani.
Pravičen in vključujoč energetski prehod si mora prizadevati tudi za razvoj in raznolikost delovne sile. Poročilo poudarja potrebo po razširitvi izobraževanja in usposabljanja ter povečanju poklicnih možnosti za mlade, manjšine in marginalizirane skupine. Bistvena je tudi večja enakost spolov. Delovna mesta v sektorju OVE trenutno ostajajo neenakomerno porazdeljena med moške in ženske. Trenutno je v primerjavi z ostalimi sektorji, najboljša zastopanost spolov v sektorju fotovoltaike, saj 40 odstotkov delovnih mest zasedajo ženske.

Številne države kažejo povečano zanimanje za lokalizacijo dobavnih verig in ustvarjanje delovnih mest doma, ob podpori ustreznih industrijskih politik. To gre z roko v roki z naraščajočo željo po zmanjšanju negotovosti oskrbe z energijo. Kitajska že nekaj let uspešno izvaja široko paleto teh industrijskih politik. Pred kratkim so EU, Indija, Japonska, Južna Afrika in ZDA objavile pobude za spodbujanje domače proizvodnje. Vendar bodo morale države najti načine, kako združiti prizadevanja za lokalizacijo z nadaljnjim globalnim sodelovanjem v prizadevanju za ambiciozen energetski prehod.

VIR: Naš Stik