Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Glavni cilji ukrepov so občutno zmanjšati emisije in porabo energije v gradbenem sektorju EU do leta 2030 ter ga narediti podnebno nevtralnega do leta 2050. Prav tako Evropski parlament z ukrepi želi povečati stopnjo prenove energetsko neučinkovitih stavb in izboljšati informacije o energijski učinkovitosti stavb.
V skladu s sprejetim besedilom bi morale biti vse nove stavbe brezemisijske od leta 2028, nove stavbe, ki jih uporabljajo, upravljajo ali imajo v lasti javni organi, pa od leta 2026. Evropska komisija je sicer predlagala letnici 2030 oziroma 2027. Do leta 2028 naj bi bile vse novogradnje, kjer je to tehnično primerno in ekonomsko izvedljivo, opremljene s solarno tehnologijo, stanovanjske stavbe, ki so v fazi prenove, pa do leta 2032.
Stanovanjske stavbe bi morale doseči vsaj razred energijske učinkovitosti E do leta 2030 in D do leta 2033. Nestanovanjske in javne stavbe bi morale te razrede doseči do leta 2027 oziroma 2030. Evropska komisija je bila v tej točki bolj prizanesljiva in predlagala energijska razreda F in E.

Vse ukrepe, potrebne za dosego teh ciljev, bi vsaka država članica določila v nacionalnih načrtih prenove. Da bi upoštevali različne stavbne fonde držav EU, bi moralo energijskemu razredu G ustrezati 15 odstotkov najmanj energijsko učinkovitih stavb v nacionalnem fondu.
Iz novih pravil bi bili izključeni spomeniki medtem, ko bi se države članice EU lahko odločile, da iz pravil izključijo tudi arhitekturno in zgodovinsko zaščitene stavbe, tehnične stavbe, začasno uporabo stavb ali cerkva in drugih bogoslužnih prostorov. Države članice lahko iz pravil izvzamejo tudi javna socialna stanovanja, kjer bi prenova povzročila povišanje najemnine, ki ga ni mogoče nadomestiti s prihranki pri računih za energijo.
Evropski poslanci želijo državam članicam omogočiti tudi, da prilagodijo nove cilje v omejenem deležu stavb, ki jih zajemajo zahteve, glede na ekonomsko in tehnično izvedljivost prenov ter razpoložljivost ustrezne kvalificirane delovne sile.
Nacionalni načrti prenove bi morali vključevati sheme podpore z realnimi cilji in ukrepi za lažji dostop do nepovratnih sredstev in drugih virov financiranja. Države članice morajo vzpostaviti brezplačne informacijske točke in stroškovno nevtralne programe prenove. Finančni ukrepi bi morali zagotoviti pomembno premijo za temeljito prenovo, zlasti najmanj energijsko učinkovitih stavb, ranljivim gospodinjstvom pa bi morali biti na voljo ciljno usmerjena nepovratna sredstva in subvencije.
Države članice EU bi morale zagotoviti, da uporaba fosilnih goriv v ogrevalnih sistemih za nove stavbe in stavbe, v katerih poteka večja prenova, temeljita prenova ali obnova ogrevalnega sistema, ni dovoljena od datuma prenosa nove direktive. Popolnoma bi jih morali opustiti do leta 2035, razen če Evropska komisija dovoli njihovo uporabo do leta 2040.

O osnutku zakonodaje bo Evropski parlament glasoval na plenarnem zasedanju, ki bo potekal med 13. in 16. marcem in nato svoje pogajalsko stališče posredoval Evropski komisiji. Nato se bodo začela pogajanja s Svetom EU, da bi se dogovorili o končni obliki predloga zakona.

Po podatkih Evropske komisije so stavbe v EU odgovorne za 40 odstotkov porabe energije in 36 odstotkov emisij EU. Zato je Evropska komisija v okviru svežnja Pripravljeni na 55 15. decembra 2021 sprejela zakonodajni predlog za revizijo Direktive o energetski učinkovitosti stavb. Nova evropska podnebna zakonodaja (julij 2021) je tako cilje do leta 2030 kot tudi do leta 2050 vključila v zavezujočo evropsko zakonodajo.

VIR: Naš Stik