V petek, 22. septembra ob 21.00, bo program Viasat History predstavil serijo v šestih delih Stari zahod, ki razkriva resnico za miti o Združenih državah in njihovem legendarnem 'Divjem zahodu'.

Ljubljana, 14. 9. 2023 - V petek, 22. septembra ob 21.00, bo program Viasat History predstavil serijo v šestih delih Stari zahod, ki razkriva resnico za miti o Združenih državah in njihovem legendarnem 'Divjem zahodu'. 

Zgodovina ameriških staroselcev 

Ameriški domorodci so bili prvotno priseljenci: pred 15.000 leti so na celino prišli iz Azije prek Beringije, zamrznjene divjine, ki je med ledeno dobo povezovala Sibirijo z Aljasko. Obstajalo je skoraj 600 različnih plemen z različnimi običaji, načinom življenja in hierarhijami. Ko je Krištof Kolumb prispel v Novi svet, je bilo na celini približno 5 do 10 milijonov ameriških staroselcev, po nekaterih ocenah pa celo 25 milijonov. Plemena, ki so živela na zahodu, zlasti v nižinah, so bila bolj sovražna: v bistvu so bili to lovci-nabiralci, ki so tekmovali za isto ozemlje. V nasprotju s tem so plemena vzhodno od Mississippija živela v stalnih naselbinah. 

Starejši filmi ponavadi prikazujejo indijance kot zaostala, barbarska ljudstva, ki se stoletja niso razvila, toda resnica je, da je ob prihodu Evropejcev na celino tu že živelo kulturno napredno večjezično ljudstvo. Plemena so med seboj trgovala, se učila jezikov in se selila – posamezni klani so šli vse do Srednje Amerike. Nekatera plemena so celo upravljala z okoljem: urejali so njive in gradili namakalne sisteme. Integracija konj v indijansko kulturo, ki so jih v 16. stoletju pripeljali španski konkvistadorji in se je hitro razširila po celini, je zmanjšala razdalje in olajšala lov. Plemena so trgovala z blagom, ki so ga dobivali od naseljencev in pridobivala nova znanja, ki so jih hitro vključevala v vsakdanje življenje.

Zgodovina prvih kavbojev 

Najbolj ikonični vesterni so se v Ameriki pojavili okoli sredine 19. stoletja. Zahvaljujoč razcvetu gradnje železnic, so se razdalje pričele skrajševati in prebivalstvo je hitro naraščalo, tako da so potrebovali hrano, veliko hrane. Govedina je bila na vrhu tega seznama, za čredo in nego živine pa so bili potrebni strokovnjaki, ki so pozneje postali tako imenovani kavboji. Veščine tega posebnega načina življenja imajo svoje korenine v severni Afriki, kjer so Mavri z živino upravljali drugače, s konjskih hrbtov, medtem ko je uporaba vrvi prišla iz zahodne Afrike – obe tehniki sta v Ameriko prišli prek sužnjev. Prvi so jih na vzhodni obali Mehike začeli uporabljati tako imenovani »vaquerosi«. Mehiške skrbnike govedi so urili temnopolti sužnji – prvi kavboji v Ameriki.

Te tehnike so na severu prilagodili samski mladi belci, ki so prihajali na mejo z Mehiko in iskali delo v živinoreji. Tudi v desetletjih po državljanski vojni pa so bili številni osvobojeni sužnji še vedno zaposleni na tem področju, ki jim je bilo to v krvi. Od 30.000 kavbojev, ki so delali samo v Teksasu, je bilo 5.000 - 10.000 Afroameričanov. 

Filmi pogosto romantizirajo zgodovino naseljencev, mesta Divjega zahoda, blaznost gradnje železnic ter »kavboje in Indijance«, dokumentarna serija Stari zahod pa odstrani vse v preteklosti utrjene klišeje – le na programu Viasat History.

VIR: Grayling