Gospodarske organizacije opozarjajo na zavajajoč diskurz predlagateljev, ki trdita, da se predlagana rešitev nanaša le na področje sosežiga odpadkov. V resnici predlog zakona na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja.
Ljubljana, 14. september 2023 - Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko – nemška gospodarska zbornica in Advantage Austria Ljubljana so na predsednika vlade, ministrsko ekipo, poslanske skupine v Državnem zboru RS ter na Državni svet RS naslovile pismo, v katerem pobudnikom Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, za kar trenutno poteka zbiranje 5.000 podpisov državljank in državljanov, očitajo zavajanje javnosti, pomanjkanje javne razprave, kršitev evropskih pravil in standardov, uvajanje novih administrativnih obremenitev in novih dajatev.
Gospodarske organizacije opozarjajo na zavajajoč diskurz predlagateljev, ki trdita, da se predlagana rešitev nanaša le na področje sosežiga odpadkov. V resnici predlog zakona na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. V velikem delu so spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj. Zakonski predlog ni nastal skozi poglobljeno razpravo strokovne javnosti, čeprav gre v veliki meri za izrazito strokovna vprašanja. Uvaja dodatno poročanje, ki ne bo v ničemer prispevalo k izboljšanju stanja v okolju, saj podjetja zaradi tega ne bodo spreminjala tehnologij. Le obseg poročanja se bo izredno povečal, kar bo izziv tudi na strani javne uprave. Predlagani zakon uvaja zakonsko podlago za novo okoljsko dajatev. Kakšna naj bi bila osnova zanjo, ni jasno. Gospodarske organizacije podpirajo rešitve, ki gredo v smeri zmanjševanja vplivov na okolje in izboljšujejo kakovost življenja in bivanja. Vendar morajo biti te rešitve dobro premišljene in utemeljene na strokovnih izhodiščih. Imeti morajo tudi jasne cilje. Vse to v predlogu zakona manjka. Zato gospodarske organizacije odločevalce pozivajo, naj zavrnejo predlog zakona, ki bi lahko imel škodljive posledice za slovensko gospodarstvo. Predlagajo, da se v dialogu z vsemi deležniki opravi celovita razprava in poišče rešitve, ki bodo sledile priporočilom in praksam v EU. Slovenska podjetja ne bi smeli potisniti v neenakopraven položaj, zaradi česar bi izgubila konkurenčnost.
Celotno stališče je na povezavi.
VIR: GZS
Gospodarske organizacije opozarjajo na zavajajoč diskurz predlagateljev, ki trdita, da se predlagana rešitev nanaša le na področje sosežiga odpadkov. V resnici predlog zakona na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. V velikem delu so spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj. Zakonski predlog ni nastal skozi poglobljeno razpravo strokovne javnosti, čeprav gre v veliki meri za izrazito strokovna vprašanja. Uvaja dodatno poročanje, ki ne bo v ničemer prispevalo k izboljšanju stanja v okolju, saj podjetja zaradi tega ne bodo spreminjala tehnologij. Le obseg poročanja se bo izredno povečal, kar bo izziv tudi na strani javne uprave. Predlagani zakon uvaja zakonsko podlago za novo okoljsko dajatev. Kakšna naj bi bila osnova zanjo, ni jasno. Gospodarske organizacije podpirajo rešitve, ki gredo v smeri zmanjševanja vplivov na okolje in izboljšujejo kakovost življenja in bivanja. Vendar morajo biti te rešitve dobro premišljene in utemeljene na strokovnih izhodiščih. Imeti morajo tudi jasne cilje. Vse to v predlogu zakona manjka. Zato gospodarske organizacije odločevalce pozivajo, naj zavrnejo predlog zakona, ki bi lahko imel škodljive posledice za slovensko gospodarstvo. Predlagajo, da se v dialogu z vsemi deležniki opravi celovita razprava in poišče rešitve, ki bodo sledile priporočilom in praksam v EU. Slovenska podjetja ne bi smeli potisniti v neenakopraven položaj, zaradi česar bi izgubila konkurenčnost.
Celotno stališče je na povezavi.
VIR: GZS
