četrtek, 22.2.2024

Ljubljana, 22. februarja (STA) - Vlada je potrdila predlog novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ta naj bi odpravil razloge, zaradi katerih je ustavno sodišče lani razveljavilo prvi poskus ureditve tega področja, in prinesel dodatne izboljšave sodnega varstva za razlaščene v sanaciji bank pred desetletjem.

Ministrstvo za finance je po poletni javni obravnavi osnutek predloga novega zakona objavilo konec oktobra lani, po skoraj štirih mesecih pa ga je zdaj sprejela vlada in ga pošilja v parlamentarno obravnavo.

Prvi zakon za ureditev tega perečega vprašanja, sprejet konec leta 2019, je ustavno sodišče najprej zadržalo, nato pa po vmesni preverbi na Sodišču EU februarja lani razveljavilo, razlog pa je bila ureditev financiranja morebitnih odškodnin. Zakon je namreč med drugim plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, nalagal Banki Slovenije.

Predlog novega zakona to neustavnost po navedbah ministrstva za finance odpravlja, hkrati pa po zagotovilih pripravljalcev uvaja še dodatne rešitve, da bo sodno varstvo za nekdanje imetnike učinkovitejše.

Med dodatnimi rešitvami so na ministrstvu izpostavili izdelavo predhodnega mnenja o tem, ali bi nekdanji imetniki prejeli plačilo, ki izhaja iz imetništva kvalificiranega instrumenta, v primeru, da izredni ukrep ne bi bil izrečen, in v kolikšni meri.

Predhodno mnenje bo po predlogu pripravila skupina sedmih neodvisnih strokovnjakov in bo podlaga za nadaljnje postopke po tem zakonu. Če bi bilo iz mnenja neodvisnih strokovnjakov razvidno oškodovanje nekdanjih imetnikov, bo vlada z uredbo določila poravnalno shemo, v okviru katere bi nekdanji imetniki lahko prejeli do 60 odstotkov morebiti ugotovljenega oškodovanja.

Novosti so tudi na področju sodnih postopkov. Predlog ureja predvsem možnost vložitve kolektivne odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, s čimer vlada naslavlja problematiko vlaganja velikega števila tožb in s tem preobremenjenost sodstva, saj je nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank več kot 100.000.

Predlog zakona določa tudi možnost združitve pravd, in sicer v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo. Smiselno je, da so vprašanja, o katerih bo odločalo sodišče in ki so skupna vsem postopkom, ki bodo vodeni v skladu s tem zakonom, rešena enako za vse.

Plačilo potencialnih odškodnin predlog zakona v skladu z odločbo ustavnega sodišča ureja na način, da po pravnomočnosti sodb iz tega zakona potencialna obveznost plačila po teh sodbah preide na državo.

Ta pa bi v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev tistega dela izplačanih denarnih sredstev ter drugih stroškov, ki predstavlja plačilo za škodo, ki sta jo Banka Slovenije ali oseba, ki jo je pooblastila Banka Slovenije in ki je delovala na podlagi njenih navodil, povzročili s svojim ravnanjem, če sta pri tem resno kršili svojo dolžnost skrbnega ravnanja, so pojasnili na ministrstvu.

Glede dostopa do vseh dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris kvalificiranih obveznosti bank, predlog zakona ohranja rešitve iz razveljavljenega zakona (vzpostavitev virtualnih podatkovnih sob, možnost dostopa do dodatnih dokumentov preko sodišča in podobno).

Predlog zakona bodo na ministrstvu za finance podrobneje predstavili prihodnji teden.

Problematika razlaščenih imetnikov delnic in obveznic v bankah se vleče vse od obsežne bančne sanacije ob koncu 2013 in v začetku 2014. Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so namreč razlastili več kot 100.000 imetnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, ustavno sodišče pa je v odločitvi o podlagi za izvedbo izbrisa ugotovilo, da razlaščenci niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva in vladi ter DZ naložil ureditev vprašanja.

VIR: Tax Fin Lex