torek, 16.1.2024

Ljubljana, 16. januarja (STA) - Drugi dan zdravniške stavke so informacije o njenem vplivu na delo v zdravstvenih domovih različne. Nekateri zdravstveni domovi svoje paciente obveščajo prek spletnih strani. Iz objav pa je razvidno, da so ponekod spremenili komunikacijo s pacienti, drugje ne izdajajo različnih potrdil, nenujnih receptov, tudi bolniških listov.

V Zdravstvenem domu (ZD) Kranj bodo, kot so za STA pojasnili v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, v sredo zaostrili stavko. Ambulante bodo v času stavke polovico ordinacijskega časa delovale kot dežurne ambulante, kjer bodo obravnavali nujne primere, polovico ordinacijskega časa pa bo potekalo delo s pacienti v okviru družinske ambulante v skladu z izjavo o minimumu delovnega procesa.

Vsa administrativna opravila (izdajanje nenujnih receptov, napotnic, medicinsko-tehničnih pripomočkov, urejanje bolniških staležev, kratki posveti in drugo) bodo izvajali samo ob četrtkih.

V ZD Ljubljana so pojasnili, da spoštujejo odločitev vsakega zdravnika in zobozdravnika, ki se odloči za stavko. Zdravniki, ki stavkajo, delajo po zakonodaji in navodilih sindikata Fides. V večini primerov pa stavka poteka tako, da delo poteka upočasnjeno. Do odpovedi terminov doslej v večini primerov ni prihajalo.

Ob tem so v ZD Ljubljana zapisali, da vsako legitimno stavko sprejemajo, menijo pa, da bi morala bolj kot plačo naslavljati pogoje dela v osnovnem zdravstvu. Prepričani so, da tovrstna stavka ne bo rešila težav osnovnega javnega zdravstva, in sicer težkih delovnih pogojev, ki zdravnike odvračajo od zaposlitev v javnih zavodih, predvsem zaradi velikih obremenitev in premalo kadra, so še zapisali.

Ob tem so dodali, da so v osnovnem javnem zdravstvu večkrat opozorili, da bi morali zdravnike administrativno razbremeniti, povečati privlačnost pogojev za delo, okrepiti timsko delo, ipd. Kot so navedli, se mladi kljub denarnemu dodatku za specializacijo iz družinske medicine za to specializacijo ne odločajo nič bolj. Zato si želijo, da bi "sindikat Fides skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami to vladi čim prej predstavil in da bi se za predlagane rešitve zavzemal vse do njihove izpolnitve".

Iz ZD Maribor so za STA sporočili, da si prizadevajo, da bo opravljanje zdravniške službe v času stavke potekalo tako, da bodo vsi pacienti, ki bodo potrebovali zdravniško oskrbo, zagotovo pregledani in da bo delo potekalo s čim manj motnjami. Pacienti bodo v primeru morebitnega prenaročila nenujnih pregledov o novem datumu pravočasno obveščeni, so zagotovili.

"V času stavke pozivamo in prosimo ljudi, ki niso bolni ali ne potrebujejo neposredne zdravniške pomoči, naj ne hodijo k zdravniku ali zobozdravniku," so zapisali. Ob tem pa so izrazili željo, da bi čim prej prišlo do stavkovnega sporazuma, saj dlje kot bo stavka trajala, vse težje bo.

V ZD Krško bolnike sprejemajo le osebno, saj so možnost komunikacije z zdravniki preko elektronskih sporočil in telefonskih klicev za čas stavke onemogočili, je za STA povedala direktorica Tatjana Fabjančič Pavlič.

Ob klicu v ambulanto tako bolniki zaslišijo telefonski odzivnik, ki jih napoti, naj se v ambulantah med ordinacijskim časom zglasijo osebno ali pokličejo v sprejemno ambulanto. Direktorica je pojasnila, da ob klicu v sprejemno ambulanto zaposleni bolnike triažirajo, torej ugotavljajo, kdo nujno potrebuje obravnavo in kdo ne, ter jim povedo, naj se v ambulanti oglasijo osebno.

V ZD Krško sicer stavkajo vsi zdravniki, a sprejmejo vse bolnike, ki v ambulanto pridejo osebno, pa je za STA povedala predstavnica Fidesa v ZD Krško Janja Ojsteršek. Dodala je, da so komunikacijo po telefonu in elektronski pošti omejili, ker "motijo zdravniško delo in oskrbo, ker je administrativnih obremenitev potem toliko, da je kakovost obravnave bolnikov zaradi tega motena".

Pojasnila je, da zdravniki obravnavajo vse bolnike, tudi nenujne, a da je večina bolnikov pri njih nujnih. Ob tem v ZD Krško zaenkrat še ne izvajajo popolne administrativne blokade, torej izdajajo tudi napotnice za kontrolne preglede in recepte za kronična stanja. "Zdravniki so na svojih delovnih mestih in dejansko smo vsi še bolj obremenjeni kot pa sicer," je dodala.

Ojsterškova meni, da je obvezna prisotnost v ambulanti pozitivna stvar, saj nekatere bolnike, ki bi sicer le poklicali, prisili k fizičnem obisku ambulante. "Za kronične bolnike je zaželeno, da vsaj enkrat letno pridejo k zdravniku ali vsaj v ambulanto, da opravijo pregled," je pojasnila.

Nekateri zdravstveni domovi paciente o spremembah dela zaradi stavke sicer obveščajo tudi prek spletnih strani. Ponekod zgolj z objavo izjave o minimumu delovnega procesa, torej splošno obvestilo, da zdravniki tudi v času stavke opravljajo tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v hudo okvaro zdravja ali smrt. Opravljajo nujno medicinsko pomoč, vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter starejše od 65 let, zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb, zastrupitev, kroničnih bolezni, obravnavo nosečnic in porodnic ter onkoloških bolnikov.

Posamezni zdravstveni domovi ob tem svoje paciente seznanjajo tudi s konkretnimi spremembami v organizaciji dela. Iz spletne strani ZD Škofja Loka, kjer sicer delo kljub stavki poteka po ustaljenem urniku, v veljavi pa ostajajo tudi vse komunikacije s pacienti, je tako denimo razvidno, da zdravniki v času stavke ne bodo izdajali raznih potrdil in dokumentacije za potrebe zavarovanj.

Okrnjeno je tudi delo zdravnikov družinske medicine v ZD Medvode, kjer so prek spletne strani paciente obvestili, da storitve preko spletnega obrazca do konca stavke ne bodo na voljo. V času stavke pa ne bodo izdajali nenujnih receptov, napotnic, potrdil ali bolniških listov. Bolniški listi bodo poslani v sistem po končani stavki.

ZD za študente Univerze v Ljubljani na spletni strani navaja, da v času stavke komunikacija z ambulantami preko aplikacije DoZdravnika in preko elektronske pošte ni mogoča. Pacienti pa se v primeru zdravstvenih težav v času stavke obračajo na ambulante svojih osebnih zdravnikov, zobozdravnikov in ginekologov, do katerih lahko dostopajo osebno ali po telefonu.

Zastopniki pacientovih pravic Vlasta Cafnik za območje Maribora, Jožica Trošt Krušec za območje Kopra in Marjan Sušelj za območje Ljubljane so za STA pojasnili, da se zaradi stavke zdravnikov in zobozdravnikov doslej še ni pritožil noben bolnik.

O omejitvi komunikacije pa je Sušelj za STA dejal, da zakon o pacientovih pravicah predvideva več kanalov komuniciranja z ambulanto. "Ali bo siljenje bolnikov, da hodijo v ambulanto, res kaj olajšalo delo zdravnikom? Obratno. Mislim, da bo to še dodatno otežilo tako življenje pacientov kot življenje zdravnikov," je prepričan.

VIR: Tax Fin Lex