petek, 19.1.2024

Ljubljana/Domžale, 19. januarja (STA) - Zakon o denacionalizaciji, s katerim je država uzakonila postopek vračanja po drugi svetovni vojni odvzetega premoženja, je začel veljati konec leta 1991. 32 let zatem vsi denacionalizacijski zahtevki še niso rešeni. V postopkih pred različnimi organi jih je še 95, povečini najbolj zahtevnih.

Kot je zapisano na spletni strani Slovenskega državnega holdinga (SDH), je bila denacionalizacija politični dogovor o popravi krivic, ki jih je povojna oblast storila lastnikom zasebnega premoženja, ko jih je sistematično in samovoljno razlastninila, njihovo premoženje pa prenesla v last države.

Zakon o denacionalizaciji je takratna slovenska skupščina sprejela 20. novembra 1991, veljati pa je začel 7. decembra istega leta. V prvi vrsti je predvidel vračanje premoženja v naravi, v primerih, ko to ni mogoče, pa je določil, da se upravičencem zagotovi nadomestno premoženje oziroma se jim izplača odškodnino. Ta lahko dobijo v obliki obveznic, ki jih izda SDH, ali v denarju.

Po načrtu države bi moralo biti reševanje denacionalizacijskih zahtevkov že zaključeno, a temu ni tako. Zapletlo se je pri najbolj zahtevnih primerih.

Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo do 30. septembra na upravne enote in ministrstva, ki so zadolženi za obravnavo zahtevkov na prvi stopnji, skupno vloženih 39.715 vlog. Iz podatka je mogoče sklepati, da se je število novih zahtevkov v zadnjih letih ustavilo, saj je bil v zadnjih dveh letih vložen le en nov zahtevek.

Od vseh zahtevkov je bilo do konca septembra pravnomočno rešenih 39.620 oz. 99,76 odstotka. Nerešenih ostaja še 95 zadev. Iz podatkov je mogoče sklepati, da pristojni organi število nerešenih zadev vsako leto zmanjšajo za okoli deset. Pred dvema letoma je bilo namreč po takratnih podatkih nerešenih še 115 zahtevkov, pred štirimi leti 134.

Od 95 nerešenih zahtevkov jih je 65 nerešenih na prvi stopnji, 30 jih je v pritožbi pri drugostopenjskih organih oziroma v upravnem sporu ali reviziji. Od nerešenih zadev na prvi stopnji jih 47 odpade na upravne enote, 15 na ministrstvo za kulturo in trije na ministrstvo za naravne vire in prostor.

Večji del bremena pri reševanju zahtevkov nosijo upravne enote. Te so od uveljavitve zakona skupno prejele 38.472 zahtevkov, pravnomočno so jih rešile 38.406. Največ nerešenih zadev, šest, ima mariborska upravna enota, sledita ji upravni enoti v Ljubljani in Kranju, vsaka s po štirimi nerešenimi zadevami.

Ministrstvo za kulturo je skupaj prejelo 1034 zahtevkov, pravnomočno jih je rešilo 1010, ministrstvo za naravne vire in prostor 121, rešilo jih je 116, ministrstvo za finance pa 88, rešilo je vse.

Kadar vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, zakon določa dodelitev nadomestne nepremičnine ali izplačilo odškodnine. Izplača jo SDH. Ta je do zdaj skupno plačal za 1,75 milijarde evrov odškodnin, pričakuje pa še za skupno okoli 94 milijonov evrov zahtevkov. Družba sicer redno poravnava odobrene zahtevke, hkrati ima dovolj premoženja za pokritje vseh, ki jih še pričakuje, so v SDH navedli za STA.

Del obveznosti v denacionalizaciji ima tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Njegova osnovna naloga je vračilo kmetijskih zemljišč ali dodelitev morebitnih nadomestnih zemljišč. Do zdaj je upravičencem vrnil 163.584 hektarjev zemljišč in gozdov.

Kadar odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih traja predolgo, mora država upravičencem izplačati odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine. Tudi za to je zadolžen sklad kmetijskih zemljišč, ki je iz tega naslova do danes izplačal za 56,4 milijona evrov odškodnin. Dodatnih 15 milijonov je namenil za zamudne obresti in nekaj manj kot pol milijona za pravdne stroške, so za STA navedli v skladu.

Na ministrstvu dejstvo, da vsi denacionalizacijski postopki po več kot 32 letih še niso rešeni, pripisujejo zapletenemu ugotavljanju dejanskega stanja in dolgotrajnim ugotovitvenim postopkom. Dodatno sta na dolgotrajnost procesa vplivala štiristopenjsko odločanje, kar je omogočal stari zakon o splošnem upravnem postopku, in večkratno spreminjanje sodne prakse.

"Vse skupaj je vplivalo na dolgotrajnost celotnega procesa denacionalizacije, kar pa nikakor ni opravičljiv razlog, da zadeve tudi več kot 30 let po uveljavitvi zakona še vedno niso zaključene," so navedli.

Po skoraj 32 letih je bil nedavno pravnomočno končan denacionalizacijski zahtevek za okoli 30 hektarjev kmetijskih zemljišč pod vznožjem gradu Krumperk v občini Domžale. Zemljišča je do zdaj uporabljala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki jih bo morala prepustiti denacionalizacijskim upravičencem - družini Pogačnik, je poročal Dnevnik.

Leta 1992 je družina vložila dva zahtevka. V prvem jim je ministrstvo za kulturo leta 1993 vrnilo grad, v drugem, ki se je nanašal na kmetijska zemljišča pod njegovim vznožjem in je bil vložen na domžalsko upravno enoto, pa se je postopek vlekel več kot 30 let.

Upravna enota je na koncu pritrdila družini, prav tako ministrstvo za kmetijstvo kot pritožbeni organ. Fakulteta je odločitev spodbijala na upravnem sodišču, a ni uspela. Ali bodo zahtevali revizijo, na fakulteti za časopis še niso vedeli povedati.

Še vedno pa ostaja delno nerešen zahtevek Nadškofije Ljubljana za vrnitev 21.000 hektarjev zemljišč na območju upravne enote Radovljica, od tega 15.000 v Triglavskem narodnem parku. Po pisanju medijev je upravna enota nadškofiji vrnila 17.000 hektarjev zemljišč, medtem ko za 4000 hektarjev postopek še ni končan. Nazadnje je upravna enota zavrnila zahtevek za del območja Doline Triglavskih jezer, o čemer po pritožbi zdaj odloča upravno sodišče. Na splošno pri zahtevkih, vloženih na radovljiško upravno enoto, ni večjih sprememb in se o njih še odloča, so za STA povedali na nadškofiji.

Še vedno tudi ni končan denacionalizacijski zahtevek Križniškega reda, da jim Mestna občina Ljubljana v naravi vrne cerkev pri Križankah. Ministrstvo za kulturo o zahtevku odloča že četrtič.

VIR: Tax Fin Lex