ponedeljek, 13.5.2024

Ljubljana, 13. maja (STA) - Ministrstvo za gospodarstvo v javno obravnavo pošilja predlog zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem. Z zakonom želijo sicer po besedah ministra Matjaža Hana podpreti gostinstvo, zmanjšati birokracijo ter zagotoviti večjo dobrobit za lokalno skupnost. Predlog bo v javni obravnavi do 17. junija.

"Gostinstvo je eden od temeljev turizma in zaradi gostinstva tudi beležimo tako dobre rezultate v turizmu," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Ob velikih plusih, ki jih prinaša, pa se s turizmom ponekod pojavljajo tudi težave, je poudaril.

Eden od izzivov je kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, kar na ministrstvu naslavljajo z osnutkom zakona. "Z zakonom tega ne prepovedujemo, temveč želimo zmanjšati nesporno škodljive družbene učinke te dejavnosti," je dejal minister.

Kratkotrajno oddajanje stanovanj z osnutkom omejujejo na največ 30 dni na leto, a obenem občinam dajejo možnost, da te omejitve omilijo. "Če na njihovem področju ni neravnovesij, če tovrstne ponudbe primanjkuje in če je to skladno s turističnimi cilji občine," je razloge za omilitev omejitve nanizal minister. Kot je pojasnil, namreč v Ljubljani, na Bledu ali v Piranu težave niso podobne tistim v Slovenj Gradcu, Kočevju ali Radečah.

Ponudba kratkotrajnega oddajanja stanovanj v najem se eksponentno povečuje. Lani je bilo v ta namen oglaševanih petkrat toliko nepremičnin kot leta 2015, je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. Številke pa kažejo tudi velike razlike med kraji. Po njegovih besedah je bilo 48 odstotkov celotne ponudbe skoncentriranih na pet občin: Ljubljano, Piran, Bled, Koper in Kranjsko Goro.

"Nesporno je, da je tovrsten poslovni model, ki so ga omogočile platforme, kot so Airbnb, Booking in ostale, pomemben del stanovanj izvzel s trga stanovanj in ga namenil turističnemu trgu," je dejal.

Stanovanja se bo lahko še vedno oddajalo brez časovnih omejitev občine, če se bo s spremembo namembnosti spremenilo v poslovni prostor - to je v gostinski nastanitveni obrat. Predlog zakona zato med gostinske nastanitvene obrate uvaja tudi apartma, je pojasnil Frangež. Določajo, da je v stanovanju lahko največ 15 ležišč v enostanovanjskih in dvostanovanjskih hišah oziroma šest ležišč v primeru večstanovanjskih stavb, kjer ta dejavnost prinaša tudi učinke na sosede, druge etažne lastnike in podobno.

Zakon prinaša sistemski odstop od sistemske ureditve v stanovanjskem zakonu glede deleža soglasja solastnikov v večstanovanjskih stavbah. Za opravljanje dejavnosti kratkotrajnega oddajanja stanovanj bo potrebno 75-odstotno soglasje drugih etažnih lastnikov in pri tem soglasje vseh etažnih lastnikov mejnih stanovanj, je dejal Frangež.

"Obvezna bo predhodna pridobitev soglasja občine, ki bo pravzaprav konstitutivni element za vpis v register, temu pa bo treba priložiti uporabno dovoljenje, pisno soglasje solastnikov, soglasje etažnih lastnikov. Soglasje bo veljalo tri leta od dneva pridobitve soglasja etažnih lastnikov, vsebovalo pa bo tudi dovoljeno število dni oddaje v koledarskem letu glede na zakon oziroma splošni akt občine, če bo občina definirala drugačen rok," je pojasnil. Nadzor bodo opravljale tudi občinske inšpekcije.

Po besedah generalne direktorice direktorata za turizem Dubravke Kalin zaradi nejasnosti obstoječe ureditve glede nekaterih nastanitvenih obratov zakon uvaja nove samostojne vrste nastanitvenih obratov, in sicer apartma, šotorišče, postajališče za bivalna vozila, glamping in nadstandardni nastanitveni obrat v naravi, glede katerih bodo posodobljeni tehnični pogoji in pogoji glede storitev.

Z osnutkom pa posegajo tudi v obratovalni čas gostinskih obratov. "Z željo, da bi, kolikor pač lahko, debirokratizirali posamične postopke, zdaj pravzaprav odstopamo od tega, da bo potrebna vsakokratna prijava delovnega časa in uvajamo možnost za fleksibilnejše poslovanje skozi ta model," je dejala.

Glavni časovni razpon obratovanja je predviden med 6. uro in 2. uro naslednjega dne izven območij s stanovanji, v stanovanjskih območjih pa je predviden redni obratovalni čas med 6. in 22. uro. "Ker pa se zavedamo, da ima vsaka občina različne potrebe, omogočamo, da občina s splošnim aktom utemeljeno na določenem območju podaljša možnosti rednega obratovanja, vendar ne dlje od osnovnega, se pravi od 6. do 2. ure naslednjega dne," je pojasnila.

Pripravo zakona je pozdravil blejski župan Anton Mežan. Kot je dejal na isti novinarski konferenci, so občine pri pripravi osnutka sodelovale, vsaj v določenih primerih pa so bile ne samo slišane, ampak tudi uslišane. Na Bledu se, kot je poudaril, zavedajo pomena turizma za lokalno okolje, je pa treba najti ravnovesje med turizmom in med občani ter najti sobivanje. Osnutek zakona je označil za "dobro testo za gnetenje" v naslednjem mesecu, prepričan je, da lahko prinese pozitivne učinke.

Po Hanovih besedah bodo zakon po javni obravnavi poslali v medresorsko usklajevanje, računajo pa, da bi ga DZ sprejel do konca leta.

VIR: Tax Fin Lex