Potekalo je redno prvo formalno zasedanje Sveta za okolje, v času francoskega predsedovanja.
Bruselj, 17. 3. 2022 – V ospredju je bila potrditev splošnega pristopa za Uredbo o baterijah in odpadnih baterijah. Ministri so opravili orientacijsko razpravo o zakonodajnem paketu Pripravljeni na 55 s poudarkom na Uredbi trgovanja z emisijami (angleško Emissisons trading system-ETS) in o predlogu Uredbe o deforestaciji. Delovno kosilo je bilo namenjeno izmenjavi mnenj o zelenitvi Evropskega semestra.
Francosko predsedstvo je na podlagi kompromisnega predloga Uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, ki ga je pripravilo slovensko predsedstvo, nadaljnjo razpravo usmerilo v zadnja odprta vprašanja glede časovnice oz. rokov za začetek uporabe uredbe, ter vprašanja povezana z ravnanji z odpadnimi baterijami.
Slovenija je splošni pristop potrdila, saj je bilo doseženo zadostno prehodno obdobje za uporabo Uredbe, ki bo omogočilo tako prilagoditev industrije, kot tudi vzpostavitev upravne infrastrukture ter prilagoditev organizacijskih in zakonodajnih sistemov, ki so potrebni za izvajanje zahtev uredbe. Državam članicam je omogočena določena raven fleksibilnosti pri ravnanju z baterijami in odpadnimi baterijami, tako glede uporabe obstoječih registrov in postopkov registracije in avtorizacije, kot tudi glede obstoječih shem proizvajalčeve razširjene odgovornosti.
Ministri so v okviru zakonodajnega paketa »Pripravljeni na 55« razpravljali predvsem o širitvi sistema trgovanja z emisijami (ETS) na stavbe in cestni promet, kjer ima Slovenija, kot majhna tranzitna država določene zadržke predvsem v delu cestnega prometa. Zato si bo Slovenija v okviru pogajanj še naprej prizadevala za rešitve, ki bodo prispevale k primerljivemu, transparentnemu in učinkovitemu načinu uravnavanja emisij v prometu. Slovenija še naprej podpira vsa prizadevanja za razogljičenje, vendar pa je zaradi kompleksnosti paketa nujen pregled celostnih učinkov paketa za ljudi in gospodarstvo.
Ministri so opravili tudi orientacijsko razpravo o predlogu Uredbe o dajanju na trgu EU in izvozu proizvodov, ki so povezani s krčenjem in degradacijo gozdov. Z Uredbo bo namreč postavljena omejitev, da pridejo na trg EU izdelki, povezani s krčitvami in degradacijo gozdov, kot npr. palmovo olje, soje, kava in kakav. Hkrati bo to veljajo tudi za izdelke, ki se izvažajo. Vsak produkt bo tako moral zagotoviti, da ne povzroča krčitev in degradacije gozdov, ne glede na to, ali je proizveden v ali izven EU.
Slovenija je v razpravi opozorila, da je potrebno več jasnosti pri opredelitvah »definicij«, ter da mora Uredba skladno s sklepi Sveta o novi strategiji EU za gozdove upoštevati raznolikost načinov upravljanja gozdov med državami članicami ter spoštovati razlike v obstoječih nacionalnih gozdnih programih in strategijah.
V času delovnega kosila pa so ministri razpravljali kako lahko evropski semester bolje vključi izzive zelenega prehoda, podnebne cilje ter je hkrati vključujoč in pravičen. Ter katera so načela in dobre prakse za upoštevanje načela pravičnega prehoda v gospodarskih politikah.
Slovenija podpira vključevanje okoljske dimenzije v strateške EU dokumente in politike, saj lahko le na tak način dolgoročno zagotovimo trajnostno rast, omogočamo in spodbujamo učinkovito rabo virov in ohranjamo ter zagotavljamo nova delovna mesta.
PR: MOP
Francosko predsedstvo je na podlagi kompromisnega predloga Uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, ki ga je pripravilo slovensko predsedstvo, nadaljnjo razpravo usmerilo v zadnja odprta vprašanja glede časovnice oz. rokov za začetek uporabe uredbe, ter vprašanja povezana z ravnanji z odpadnimi baterijami.
Slovenija je splošni pristop potrdila, saj je bilo doseženo zadostno prehodno obdobje za uporabo Uredbe, ki bo omogočilo tako prilagoditev industrije, kot tudi vzpostavitev upravne infrastrukture ter prilagoditev organizacijskih in zakonodajnih sistemov, ki so potrebni za izvajanje zahtev uredbe. Državam članicam je omogočena določena raven fleksibilnosti pri ravnanju z baterijami in odpadnimi baterijami, tako glede uporabe obstoječih registrov in postopkov registracije in avtorizacije, kot tudi glede obstoječih shem proizvajalčeve razširjene odgovornosti.
Ministri so v okviru zakonodajnega paketa »Pripravljeni na 55« razpravljali predvsem o širitvi sistema trgovanja z emisijami (ETS) na stavbe in cestni promet, kjer ima Slovenija, kot majhna tranzitna država določene zadržke predvsem v delu cestnega prometa. Zato si bo Slovenija v okviru pogajanj še naprej prizadevala za rešitve, ki bodo prispevale k primerljivemu, transparentnemu in učinkovitemu načinu uravnavanja emisij v prometu. Slovenija še naprej podpira vsa prizadevanja za razogljičenje, vendar pa je zaradi kompleksnosti paketa nujen pregled celostnih učinkov paketa za ljudi in gospodarstvo.
Ministri so opravili tudi orientacijsko razpravo o predlogu Uredbe o dajanju na trgu EU in izvozu proizvodov, ki so povezani s krčenjem in degradacijo gozdov. Z Uredbo bo namreč postavljena omejitev, da pridejo na trg EU izdelki, povezani s krčitvami in degradacijo gozdov, kot npr. palmovo olje, soje, kava in kakav. Hkrati bo to veljajo tudi za izdelke, ki se izvažajo. Vsak produkt bo tako moral zagotoviti, da ne povzroča krčitev in degradacije gozdov, ne glede na to, ali je proizveden v ali izven EU.
Slovenija je v razpravi opozorila, da je potrebno več jasnosti pri opredelitvah »definicij«, ter da mora Uredba skladno s sklepi Sveta o novi strategiji EU za gozdove upoštevati raznolikost načinov upravljanja gozdov med državami članicami ter spoštovati razlike v obstoječih nacionalnih gozdnih programih in strategijah.
V času delovnega kosila pa so ministri razpravljali kako lahko evropski semester bolje vključi izzive zelenega prehoda, podnebne cilje ter je hkrati vključujoč in pravičen. Ter katera so načela in dobre prakse za upoštevanje načela pravičnega prehoda v gospodarskih politikah.
Slovenija podpira vključevanje okoljske dimenzije v strateške EU dokumente in politike, saj lahko le na tak način dolgoročno zagotovimo trajnostno rast, omogočamo in spodbujamo učinkovito rabo virov in ohranjamo ter zagotavljamo nova delovna mesta.
PR: MOP