Minister Matjaž Han je z zadovoljstvom pozdravil sprejem zakona: »Pri tem smo se naslonili na dovoljeno shemo Evropske komisije in končni predlog pomoči oblikovali na način, da bo pomoč hitra, učinkovita, predvsem pa da bo enostavna in ciljno usmerjena v podjetja, ki so prizadeta v tej energetski krizi«. Današnja sprejeta končna verzija zakona omogoča pomoč upravičencem, ki so registrirani kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki ali zadruge, vključujoč s področja kmetijstva in ribištva.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han | Avtor Žan Kolman

»Temeljni cilj zakona je ohranitev konkurenčnosti, zaposlenosti in razvojne sposobnosti slovenskega gospodarstva. Vesel sem, da je danes politika, tudi na strani opozicije pokazala enotnost v prizadevanjih za blažitev učinkov draginje na življenja državljanov in poslovanje slovenskih podjetij,« je po sprejemu zakona povedal minister Han. Obenem se je odzval tudi na pozive opozicije, da krizni okvir Evropske komisije omogoča boljše pogoje pomoči za gospodarstvo, kot jih je predvidelo v predlogu zakona: »Ukrep pomoči smo pripravili na podlagi predloga kriznega okvirja Evropske komisije in predloga Gospodarske zbornice Slovenije. Rešitve v ukrepu smo nekoliko prilagodili glede na okvir Komisije, saj smo želeli slediti enotni obravnavi vseh upravičencev, zagotoviti, da bo pomoč hitra, enostavna in ciljno usmerjena – torej da jo prejmejo najbolj prizadeti gospodarski subjekti. In nenazadnje, morali smo upoštevati zmožnosti proračuna v tem trenutku.«

Z ukrepom želi ministrstvo pomagati podjetjem, da učinke cenovnih šokov v letošnjem letu lažje amortizirajo. Minister je pojasnil, da je ta ukrep, ki gospodarstvu prinaša 40 milijonov evrov pomoči, le eden prvih ukrepov Vlade RS. Slednja spremlja razmere na trgu in bo ob zaostrovanju nadaljevala z ukrepanjem. Obenem pa minister Han obljublja, da si bo s kolegi iz ostalih držav članic pri Evropski komisiji prizadeval za podaljšanje obdobja za dodelitev tovrstne državne pomoči tudi v prihodnjem letu in višje pragove pomoči. Zakon namreč sloni na točkah 2.1 in 2.4 Začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini.

Upravičenci do pomoči so pravne ali fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v Republiki Sloveniji in so bile registrirane kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki ali zadruge do 1. decembra 2021. Pomoč lahko prejmejo tudi upravičenci s področja primarne kmetijske pridelave in ribištva.

Upravičenec na dan oddaje vloge ne sme biti v stečajnem postopku ali postopku likvidacije ter ne sme imeti neporavnanih dospelih davčnih obveznosti in nepredloženih in neporavnanih obračunov davčnih odtegljajev za odhodke iz delovnega razmerja za zadnje leto v višini 50 evrov. Do državne pomoči niso upravičena tista podjetja, ki so upravičena do regulirane cene zemeljskega plina oziroma električne energije po drugih uredbah ali pa so vključila dvig stroškov električne energije in zemeljskega plina v ceno svojih proizvodov oziroma storitev.

Država bo podjetjem pomagala s sofinanciranjem 30 % stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov v letu 2021, izračun upravičenih stroškov pa je narejen po metodologiji Evropske komisije in se nanaša na obdobje med 1. junijem in 31. decembrom 2022. Ukrep bo izvajala Javna agencija SPIRIT Slovenija, nadzor pa poleg nje še Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Predlog zakona predvideva tri vrste pomoči za gospodarstvo. Prva je enostavna pomoč, ki sledi pogojem iz točke 2.1 Začasnega kriznega okvira in lahko znaša do 500.000 evrov in do 30 % upravičenih stroškov. Druga je posebna pomoč, ki temelji na pogojih iz točke 2.4 Začasnega kriznega okvira in je omejena z 2.000.000 evrov in do 30 % upravičenih stroškov, pri čemer velja še dodatna omejitev, da je izračun upravičenih stroškov od 1. septembra 2022 naprej limitiran na največ 70 % porabe v enakem obdobju 2021. Tretja pomoč pa je namenjena energetsko intenzivnim podjetjem, kjer bo znesek pomoči prav tako omejen z 2.000.000 evrov, vendar pa bodo podjetja ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračila do 50 % oziroma v nekaterih primerih pa do 70 % upravičenih stroškov.

Pri upravičencih s področja primarne kmetijske pridelave in ribištva, ki so organizirani kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki ali zadruge, lahko višina pomoči na podlagi oddelka 2.1 Začasnega kriznega okvira znaša največ 62.000 evrov  na podjetje za področje kmetijstva in 75.000 evrov na podjetje za področje ribištva.

Vloge s podatki o stroških električne energije in zemeljskega plina za leto 2021 in za celotno obdobje junij do december 2022 bodo morala podjetja oddati v elektronsko aplikacijo Javne agencije SPIRIT Slovenija od 1. do 15. novembra 2022. Podatki za junij do september 2022 bodo temeljili na dejanskih računih, podatki za oktober do december 2022 pa bodo ocenjeni. Sledilo bo izplačilo prve tranše – torej za stroške, ki se nanašajo na obdobje med junijem in septembrom 2022 – to se pričakuje do 31. decembra letos. Za stroške, ki bodo nastali med oktobrom in decembrom 2022, pa bo SPIRIT Slovenija povračila nakazal do 15. marca 2022, in sicer na osnovi dejanskih podatkov, ki jih bodo podjetja oddala do 31. januarja 2023. Vlada Republike Slovenije bo zagotovila 20 milijonov evrov za izplačila do konca decembra in 20 milijonov evrov za plačila marca 2023.

PR: MGRT