Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Vlada je včeraj v Načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025 uvrstila 15 projektov za 1128 upravičencev v skupni višini 72,8 milijona evrov, a v gospodarstkih organizacijah opozarajajo, da dosedanji ukrepi ne prinašajo želenih učinkov.

Sredstva so bila dodeljena na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih zvišanj cen električne energije in zemeljskega plina, pri čemer bo gospodarstvu za blaženje visokih cen električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 dodeljenih 40 milijonov evrov, prihodnje leto pa še 33,9 milijona evrov. S tem je vlada podprla 1128 upravičencev, pomoč pa je bila v skladu z zakonom dodeljena v treh oblikah, in sicer enostavni pomoči, posebni pomoči in pomoči za energetsko intenzivna podjetja.
Kot so sporočili iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se Slovenija letos sooča z izjemno težko situacijo na področju cen energentov, še posebej električne energije in zemeljskega plina, pri čemer visoke cene energije občutno vplivajo na konkurenčnost gospodarstva. Zaradi naraščanja težav v gospodarstvu je bil zato pred kratkim sprejet Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina z nujnimi ukrepi, ki naj bi omilili posledice na področju gospodarstva in podjetjem pomagala ohraniti konkurenčnost.

Gospodarske organizacije zahtevajo odločnejšo zamejitev cen elektrike

Predstavniki gospodarstva, kljub vladnim priazdevanjem, da bi tudi s popravki zakonodaje namenjene pomoči gospodarstvu, omilila posledice energetske krize, opozarjajo, da predlagani ukrepi niso dovolj učinkoviti. Tako so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenja Manager, AmCham Slovenija ter SBC – Kluba slovenskih podjetnikov na današnji skupni tiskovni konferenci znova opozorili, da predlog zakona o pomoči gospodarstvu, ki ga danes obravnava državni zbor, ne rešuje osnovnega problema gospodarskih družb, in sicer previsokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Ob tem so poudarili, da veliki odjemalci električne energije še vedno ne vedo, pod kakšnimi pogoji bodo poslovali prihodnje leto, saj zanje ne velja regulirana cena kot v primeru gospodinjstev in malih porabnikov, ki plačujejo celo nižjo ceno za električno energijo kot pred krizo. Ob tem so še izpostavili, da Uredba o zamejitvi cen električne energije ni prinesla želenih rezultatov, ki so jih v gospodarstvu pričakovali ob napovedi vlade, da naj bi se cene gibale v koridorju med 150 in 250 evri na MWh. Nasprotno, podjetja še danes prejemajo ponudbe, ki presegajo celo 500 evrov, kar pomeni, da model subvencioniranja, predviden v predlogu zakona, nima pravega učinka. Predsednik GZS Tibor Šimonka je v zvezi s tem pojasnil, da je denimo v primeru posebne in intenzivne pomoči, ki ju ta zakon predvideva, znaša - ob povprečni ceni 460 evrov/MWh, po kateri so podjetja prejšnji teden dobivala ponudbe za prihodnje leto, končna cena (ob upoštevanju subvencije) še vedno 316 evrov/MWh, kar je bistveno več, kot plačujejo konkurenti slovenskih podjetij v Španiji, Italiji, na Portugalskem in drugod. Zaradi tega izvoz slovenskih izdelkov, ki je motor našega gospodarstva, izgublja na konkurenčnosti tako v EU kot tudi izven nje. Zato, je dejal Tibor Šimonka, v omenjenih gospodarskih organizacijah in združenjih pričakujejo, da bo, ne glede na sprejetje zakona, kakršen je in, ki je bil v zadnjih dneh tudi precej korigiran, vsaj uredba takšna, da bo zakon imel nek učinek.

VIR: Naš Stik