Revidirana evropska direktiva določa vrsto ukrepov, ki bodo vladam pomagali povečati energetsko učinkovitost stavb.
Datum objave:
11. december 2023
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
Pixabay
Revidirana evropska direktiva določa vrsto ukrepov, ki bodo vladam pomagali povečati energetsko učinkovitost stavb.
Evropski parlament in svet sta dosegal politični dogovor o zmanjšanju emisij in porabe energije v stavbah po vsej EU, ki vnaša vrsto novosti, s katerimi naj bi vladam olajšali uresničiti zastavljen cilje glede povečanja energetske učinkovitosti stavb in s tem tudi druge cilje v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Da gre za zelo pomembno področje, potrjujejo podatki, ki govorijo, da so stavbe odgovorne za približno 40 odstotkov porabe energije v EU, več kot polovico porabe plina v EU (predvsem za ogrevanje, hlajenje in sanitarno toplo vodo) ter 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo. Da je mogoče na tem področju marsikaj postoriti, pa zgovorno pravijo tudi naslednje številke: trenutno je kar 35 odstotkov stavb v EU starejših od 50 let, skoraj 75 odstotkov stavbnega fonda je energijsko neučinkovitega, hkrati pa se vsako leto energijsko prenovi le približno odstotek celotnega stavbnega fonda.
Revidirana direktiva zato prinaša celo vrsto ukrepov, ki naj bi državam pomagali povečati energijsko učinkovitost stavb, in sicer naj bi vsaka država članica sprejela nacionalno usmeritev za zmanjšanje povprečne porabe primarne energije v stanovanjskih stavbah za 16 odstotkov do leta 2030 in za 20 do 22 odstotkov do leta 2035, pri čemer bo omogočena potrebna prožnost za upoštevanje nacionalnih okoliščin. Države članice bodo lahko tudi izbrale, na katere stavbe se bodo osredotočile in katere ukrepe bodo sprejele. Nadalje, nacionalni ukrepi bodo morali zagotoviti, da bo vsaj 55 odstotkov zmanjšanja povprečne porabe primarne energije doseženih s prenovo energijsko najmanj učinkovitih stavb. Povečanje energijske učinkovitosti je predvideno tudi za nestanovanjske stavbe, in sicer naj bi do leta 2030 bilo energijsko prenovljenih vsaj 16 odstotkov energijsko najmanj učinkovitih stavb, do leta 2033 pa 26 odstotkov takih stavb.
Države članice bodo sicer imele možnost, da nekatere kategorije stanovanjskih in nestanovanjskih stavb izvzamejo iz teh obveznosti, vključno s stavbami zgodovinskega pomena in počitniškimi domovi. Predvidena je tudi posodobitev energijskih izkaznic, ki bodo temeljile na skupni evropski predlogi s skupnimi merili za boljše obveščanje državljanov in lažje odločitve o financiranju.
Za boj proti energijski revščini in znižanje računov za energijo pa bodo morali nacionalni ukrepi financiranja spodbujati in spremljati prenove ter biti usmerjeni zlasti v ranljive odjemalce in najmanj učinkovite stavbe, v katerih živi večji delež energijsko revnih gospodinjstev. Države članice bodo morale zagotoviti tudi zaščitne ukrepe za najemnike, ki bodo pomagali odpraviti tveganje izselitve ranljivih gospodinjstev zaradi nesorazmernega zvišanja najemnin po prenovi.
Revidirana direktiva zato prinaša celo vrsto ukrepov, ki naj bi državam pomagali povečati energijsko učinkovitost stavb, in sicer naj bi vsaka država članica sprejela nacionalno usmeritev za zmanjšanje povprečne porabe primarne energije v stanovanjskih stavbah za 16 odstotkov do leta 2030 in za 20 do 22 odstotkov do leta 2035, pri čemer bo omogočena potrebna prožnost za upoštevanje nacionalnih okoliščin. Države članice bodo lahko tudi izbrale, na katere stavbe se bodo osredotočile in katere ukrepe bodo sprejele. Nadalje, nacionalni ukrepi bodo morali zagotoviti, da bo vsaj 55 odstotkov zmanjšanja povprečne porabe primarne energije doseženih s prenovo energijsko najmanj učinkovitih stavb. Povečanje energijske učinkovitosti je predvideno tudi za nestanovanjske stavbe, in sicer naj bi do leta 2030 bilo energijsko prenovljenih vsaj 16 odstotkov energijsko najmanj učinkovitih stavb, do leta 2033 pa 26 odstotkov takih stavb.
Države članice bodo sicer imele možnost, da nekatere kategorije stanovanjskih in nestanovanjskih stavb izvzamejo iz teh obveznosti, vključno s stavbami zgodovinskega pomena in počitniškimi domovi. Predvidena je tudi posodobitev energijskih izkaznic, ki bodo temeljile na skupni evropski predlogi s skupnimi merili za boljše obveščanje državljanov in lažje odločitve o financiranju.
Za boj proti energijski revščini in znižanje računov za energijo pa bodo morali nacionalni ukrepi financiranja spodbujati in spremljati prenove ter biti usmerjeni zlasti v ranljive odjemalce in najmanj učinkovite stavbe, v katerih živi večji delež energijsko revnih gospodinjstev. Države članice bodo morale zagotoviti tudi zaščitne ukrepe za najemnike, ki bodo pomagali odpraviti tveganje izselitve ranljivih gospodinjstev zaradi nesorazmernega zvišanja najemnin po prenovi.
Uveljavitev standarda ničelnih emisij za nove stavbe
Z revidirano direktivo bodo brezemisijske stavbe postale nov standard za nove stavbe. V skladu s sporazumom nove stanovanjske in nestanovanjske stavbe na svoji lokaciji ne smejo povzročati nobenih emisij, in sicer bo to veljalo od 1. januarja 2028 za stavbe v javni lasti in od 1. januarja 2030 za vse druge nove stavbe, z možnostjo posebnih izjem. Države članice bodo morale tudi zagotoviti, da bodo nove stavbe pripravljene za solarne naprave, kar pomeni, da morajo biti primerne za namestitev strešnih fotovoltaičnih ali solarnih toplotnih naprav. Namestitev naprav za pridobivanje sončne energije bo zahtevana na vseh novih stavbah. Na obstoječih javnih in nestanovanjskih stavbah se bodo te naprave nameščale postopoma, in sicer od leta 2027, kjer je to tehnično, ekonomsko in funkcionalno izvedljivo. Te določbe bodo začele veljati v različnih časovnih obdobjih, odvisno od vrste in velikosti stavbe.
Posebna pozornost je namenjena tudi uvajanju e-mobilnosti, pri čemer revidirana direktiva predvideva vrsto določb, ki govorijo o vnaprejšnjem polaganju kablov, polnilnih mestih za električna vozila in parkirnih mestih za kolesa.
Kot rečeno, gre za začasen dogovor, ki ga morata pred začetkom veljave uradno potrditi še Evropski parlament in Svet, pri čemer pa gre le še za postopkovne korake.
Posebna pozornost je namenjena tudi uvajanju e-mobilnosti, pri čemer revidirana direktiva predvideva vrsto določb, ki govorijo o vnaprejšnjem polaganju kablov, polnilnih mestih za električna vozila in parkirnih mestih za kolesa.
Kot rečeno, gre za začasen dogovor, ki ga morata pred začetkom veljave uradno potrditi še Evropski parlament in Svet, pri čemer pa gre le še za postopkovne korake.
VIR: Naš Stik