S tem se EU približuje dokončanju zakonodaje Pripravljeni na 55 za uresničitev ciljev evropskega zelenega dogovora in načrta REPowerEU.
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Vecteezy
S tem se EU približuje dokončanju zakonodaje Pripravljeni na 55 za uresničitev ciljev evropskega zelenega dogovora in načrta REPowerEU.
Z začasnim dogovorom med Evropskim parlamentom in Svetom EU se zavezujoči cilj EU glede OVE za leto 2030 zviša na najmanj 42,5 odstotka, kar je več od sedanjega cilja 32 odstotkov, obstoječi delež energije iz OVE v EU pa se skoraj podvoji. Pogajalci so se tudi dogovorili, da si bo EU prizadevala doseči delež 45 odstotkov OVE do leta 2030.
Dogovor ponovno potrjuje odločenost EU, da s hitrejšim uvajanjem domače energije iz OVE postane energetsko neodvisna in doseže cilj EU za 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Z obsežnim povečanjem in pospešitvijo uporabe energije iz OVE v proizvodnji električne energije, industriji, stavbah in prometu se bodo sčasoma znižale cene energije in zmanjšala odvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv.
Dogovor ponovno potrjuje odločenost EU, da s hitrejšim uvajanjem domače energije iz OVE postane energetsko neodvisna in doseže cilj EU za 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Z obsežnim povečanjem in pospešitvijo uporabe energije iz OVE v proizvodnji električne energije, industriji, stavbah in prometu se bodo sčasoma znižale cene energije in zmanjšala odvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv.
Postopki izdaje dovoljenj bodo po novi zakonodaji lažji in hitrejši. Energija iz OVE bo priznana kot prevladujoči javni interes, hkrati pa bo ohranjena visoka raven varstva okolja. Na območjih z velikim potencialom za OVE in majhnimi okoljskimi tveganji bodo države članice vzpostavile namenska območja za pospeševanje OVE s posebno kratkimi in enostavnimi postopki izdaje dovoljenj. Začasni dogovor krepi tudi čezmejno sodelovanje na področju OVE.
Vključuje cilje in ukrepe za podporo uvajanju OVE v različnih gospodarskih sektorjih. Revidirana direktiva krepi letne cilje glede OVE za sektor ogrevanja in hlajenja ter cilje za energijo iz OVE, ki se uporablja v sistemih daljinskega ogrevanja. Uvaja posebno referenčno vrednost za energijo iz OVE v višini 49 odstotkov za porabo energije v stavbah do leta 2030, da bi dopolnila zakonodajo EU o stavbah in usmerjala prizadevanja držav članic.
Vključuje cilje in ukrepe za podporo uvajanju OVE v različnih gospodarskih sektorjih. Revidirana direktiva krepi letne cilje glede OVE za sektor ogrevanja in hlajenja ter cilje za energijo iz OVE, ki se uporablja v sistemih daljinskega ogrevanja. Uvaja posebno referenčno vrednost za energijo iz OVE v višini 49 odstotkov za porabo energije v stavbah do leta 2030, da bi dopolnila zakonodajo EU o stavbah in usmerjala prizadevanja držav članic.
Industrija je sektor, ki porabi največ energije, in je prvič vključena v direktivo o energiji iz OVE. Dogovor določa okvirne cilje (1,6-odstotno letno povečanje uporabe energije iz OVE) in zavezujoč cilj, da se do leta 2030 doseže 42 odstotkov čistega vodika v skupni porabi vodika v industriji. Krepi tudi regulativni okvir za uporabo energije iz OVE v prometu (14,5-odstotno zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov ali 29-odstotni delež energije iz OVE v porabi končne energije), vključno s kombiniranim podciljem 5,5 odstotka za napredna biogoriva in obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter minimalno 1-odstotno stopnjo za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu. Ti cilji podpirajo ambicije EU glede uvajanja čistega vodika.
Dogovor vsebuje tudi določbe za podporo povezovanju energetskega sistema z elektrifikacijo in uporabo odpadne toplote ter podporo izboljšanim sistemom potrdil o izvoru za boljše obveščanje potrošnikov.
Dogovor krepi trajnostna merila za bioenergijo v skladu s povečanimi ambicijami glede podnebja in biotske raznovrstnosti iz evropskega zelenega dogovora. V prihodnosti se bodo ta merila uporabljala za manjše obrate (z zmogljivostjo 7,5 MW ali več) namesto praga 20 MW iz sedanje direktive. Dogovor vključuje določbe za zagotovitev, da se gozdna biomasa ne bo pridobivala z nekaterih območij, ki so z vidika biotske raznovrstnosti in zalog ogljika posebnega pomena. Poleg tega dogovorjena pravila določajo, da se bo morala lesna biomasa uporabljati v skladu z njeno največjo ekonomsko in okoljsko dodano vrednostjo (t. i. kaskadna uporaba). Finančna podpora bo prepovedana za energijo, proizvedeno z uporabo hlodov za žago, furnirskih hlodov, industrijskega okroglega lesa ter štorov in korenin.
Dogovor vsebuje tudi določbe za podporo povezovanju energetskega sistema z elektrifikacijo in uporabo odpadne toplote ter podporo izboljšanim sistemom potrdil o izvoru za boljše obveščanje potrošnikov.
Dogovor krepi trajnostna merila za bioenergijo v skladu s povečanimi ambicijami glede podnebja in biotske raznovrstnosti iz evropskega zelenega dogovora. V prihodnosti se bodo ta merila uporabljala za manjše obrate (z zmogljivostjo 7,5 MW ali več) namesto praga 20 MW iz sedanje direktive. Dogovor vključuje določbe za zagotovitev, da se gozdna biomasa ne bo pridobivala z nekaterih območij, ki so z vidika biotske raznovrstnosti in zalog ogljika posebnega pomena. Poleg tega dogovorjena pravila določajo, da se bo morala lesna biomasa uporabljati v skladu z njeno največjo ekonomsko in okoljsko dodano vrednostjo (t. i. kaskadna uporaba). Finančna podpora bo prepovedana za energijo, proizvedeno z uporabo hlodov za žago, furnirskih hlodov, industrijskega okroglega lesa ter štorov in korenin.
Začasni dogovor morata zdaj Evropski parlament in Svet EU sprejeti še uradno. Ko bo ta postopek končan, bo novi zakonodajni akt objavljen v uradnem listu EU in bo stopil v veljavo.
VIR: Naš Stik
