Dvanajst ministrov Evropske unije, ki so pristojni za ohranjanje narave, med njimi je tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, je na Evropsko komisijo naslovilo pismo v katerem izpostavljajo, da v času svetovnega zmanjševanja biotske raznovrstnosti zavračajo vse pobude k poslabšanju varstvenega statusa volka.  

Ministri v času globalne krize biotske raznovrstnosti jasno zavračajo tendenco resolucije, da zmanjša pravni status varstva volka. Resolucija Evropskega parlamenta o zaščiti živinoreje in velikih zvereh v Evropi, sprejeta novembra lani, namreč poziva k proučitvi ustreznosti trenutne stopnje varstva volka. Pismo so podpisali ministri, pristojni za ohranjanje narave Bolgarije, Nemčije, Grčije, Španije, Irske, Cipra, Luksemburga, Avstrije, Portugalske, Romunije, Slovaške in Slovenije.

S podporo pismu smo se pridružili državam, ki menijo, da  v času krize biotske raznovrstnosti ne moremo sprejeti, da se s spremembami zakonodaje slabi varstveni status volka, ki je pri ohranjanju biotske raznovrstnosti zelo pomemben. Kriza biotske raznovrstnosti  se kaže v zmanjševanju števila osebkov v populacijah, ki se pri številnih vrstah tipično konča z izumrtjem. S pridružitvijo državam, ki v pismu naslavljajo Evropsko komisijo, v Sloveniji ne spreminjamo varstvenega statusa volka in upravljanja s to vrsto.

Volk je bil v Sloveniji zavarovan že leta 1993 z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, vendar je lov na volka izjemoma lahko dovolil minister pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo. Od 1. 1. 2005 je volk kot zavarovana vrsta na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uredba o živalih) v pristojnosti ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave. Z Uredbo o živalih so določena pravila varovanja te vrste v Sloveniji. Za varovanje volka je bila leta 2009 sprejeta tudi Strategija ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim.

V Strategiji so opredeljeni ohranitveni cilji in strateške dejavnosti potrebne za njihovo doseganje. Glavne dejavnosti, ki se stalno in aktivno izvajajo so: monitoring volka, komunikacija z vsemi deležniki, sofinanciranje zaščitnih ukrepov za preprečevanje nastanka škode na premoženju ljudi in izplačevanje odškodnin za škodo na premoženju ljudi, ki jo povzročijo volkovi, poseganje v populacije z odvzemom iz narave.

Prepričani smo, kar izhaja tudi iz pisma za Evropsko komisijo, da z varstvom volka skupaj z vsemi aktivnostmi, ki jih v Sloveniji že izvajamo v okviru sprejetih strategij in akcijskih načrtov, pomembno prispevamo k zagotavljanju ugodnega stanja volka.

VIR: MNV