Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska unija, z njo pa tudi Slovenija, na poti v razogljičenje med energetskimi rešitvami prepoznava tudi priložnosti in potenciale malih modularnih reaktorjev. Kakšna bi lahko bila njihova vloga v slovenskem prostoru, so na današnji konferenci Vloga malih modularnih reaktorjev v slovenski energetiki razpravljali domači in mednarodni strokovnjaki, predstavniki politike, gospodarstva in energetike.

Gospodarska zbornica Slovenije in evropski poslanec Franc Bogovič sta pripravila konferenco o vlogi malih modularnih reaktorjev (SMR) v slovenski energetiki. Evropski, pa tudi širši svetovni prostor se pospešeno usmerja v razvoj tehnologij SMR, temu razvoju pa sledi tudi Slovenija. SMR tehnologije imajo namreč potencial tako na področju zagotavljanja toplote in nadomeščanja fosilnih goriv, kot na področju proizvodnje električne energije in vodika, nenazadnje pa se potenciali kažejo na področju pokrivanja energijskih potreb industrije.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je uvodoma izpostavila potrebe po energetski učinkovitosti in razogljičenju industrije v skladu z evropskimi direktivami, ter potrebe po zmanjševanju stroškov energije. Poudarila je pomen industrije pri zelenem in digitalnem prehodu ter opozorila da nestabilna in visoka cena energije predstavlja tveganje za poslovanje.

Gospodarstvo namreč potrebuje domače vire z nizkimi izpusti, da zmanjšamo odvisnost od uvoza in ogljični odtis. Energetska suverenost je namreč ključni element prihodnosti tako Slovenije kot Evropske unije, je poudarila, in dodala, da moramo v državi imeti nadzor nad lastnimi viri in zmanjšati odvisnost od zunanjih virov. Dodala je, da moramo izkoristiti prednosti domačih virov: hidro in jedrske energije.

Opozorila je še na odgovorno in previdno sprejemanje odločitev na ravni države in izpostavila primer Nemčije, ki je po njenem prepričanju sprejela škodljive odločitve, predvsem za njihovo gospodarstvo, posledice pa so bile nihanje oskrbe in visoki stroški energije.

Medtem se slovensko gospodarstvo zavzema za kombinacijo domačih virov: jedrske energije in obnovljivih virov energije ter poziva, da se odločitev o JEK2 sprejme še letos. Še posebej z vidika naraščajočih potreb in predvidenega ugašanja TEŠ, ko bo že treba preučevati nove vire za nastajajoči manko. Poudarila je, da je zato treba preučiti tudi druge vire, med katerimi so tudi mali modularni reaktorji.

Franc Bogovič, evropski poslanec in avtor poročila o SMR za evropski parlament, je izpostavil pomen energetske samooskrbe in varnosti. Izpostavi je pomen zelenega dogovora in težkih razmer, na katere se unija ni pravočasno odzivala. Poudaril je, da je evropska politika je preveč ideološka in premalo temelji na dejstvih, zato se sprejemajo nerealne direktive, ki bodo težko izvedljive. Še posebej na področju obnovljivih virov energije se kažejo znatni izzivi tako na področju zagotavljanja prostora kot vzpostavljanja zahtevane infrastrukture, kot so denimo daljnovodi. Prepričan je, da obnovljivi viri ne morejo zadostiti naraščajočih potreb po električni energiji, zato se krepi pomen jedrske energije.

Poudaril je, da mora država zagotoviti energetsko vernost, politika mora delovati po načelu IN/IN, ne pa ALI/ALI, ter delovati po načelu tehnološke nevtralnosti, izkoristiti vse svoje naravne danosti in upoštevati omejitve (voda, veter, sonce), naloga držav pa je še, da same odgovorno sestavijo svojo energetsko mešanico.

Bogovič dodaja, da bo ključni izziv prehoda v nizkoogljično družbo elektrifikacija: do leta 2050 pričakuje povečanje potreb po električni energiji za 80-100 %, medtem pa se težave pojavljajo na področju infrastrukture s pomanjkanjem daljnovodov in infrastrukture. Izziv bo tudi povečati proizvodnjo iz OVE, pa naj gre za sončno in vetrno ali pa vodno energijo. Evropa se ob tem sooča tudi s pomanjkanjem kritičnih surovin, ki jih potrebuje zlasti pri umeščanju OVE ter počasnem umeščanju v prostor. Razogljičene pa je izziv ne le za energetiko, ampak tudi za področje ogrevanja in industrijskih procesov.  

Kakšen je odnos EU do jedrske energije? Lahko bi rekli, da se tu oblikujeta dva bloka. Medtem ko skupina držav jedrsko energijo zavrača (Nemčija, Avstrija …), pa jedrsko energijo uporablja 14 držav EU, reaktorji pa delujejo v evropskih 12 državah. Podpora, še posebej ob streznitvi po energetski krizi, tudi v Evropski uniji raste. To je tudi osnova za razvoj jedrske energetike.

V Evropi tako danes preučujejo možnosti izgradnje velikih jedrskih reaktorjev skupne moči 100 GW in SMR skupne moči 50 GW.

SMR, ki imajo razpon moči od 10 do 300 MW, naj bi bili vsestranski, primerni tako za proizvodnjo električne energije kot za daljinsko ogrevanje, procesno toploto za energetsko intenzivne industrije, proizvodnjo vodika in pridobivanje pitne vode iz morske vode, njihova prednost pa je, da jih je možno tovarniško sestaviti ter nato namestiti na lokaciji obrata.

Na področju njihovega razvoja se je vzpostavilo evropsko industrijsko zavezništvo, ki so ga naznanili že v preteklem letu, uradno ustanovili pa 6. februarja 2024. K sodelovanju vabijo deležnike iz vse Evrope, ki se k sodelovanju v zavezništvu lahko prijavijo do 12. aprila.

Zavezništvo je namenjeno pospeševanju uv

ajanja in gradnje SMR v Evropski uniji, pa tudi sodelovanju pri licenciranju in povezovanju deležnikov, je povedal Andrei Goicea, direktor politike iz združenja nucleareurope. Osnovni cilj zavezništva je vzpostaviti in pospeševati razvoj, predstavitev in zagon prvih SMR projektov do zgodnjih tridesetih let 21. stoletja s podporo razvoju nastajajočih projektov.

S tehnologijami SMR se spogleduje tudi Slovenija. Dr. Andrej Gale, sekretar na Direktoratu za energijo na MOPE, je poudaril, da Slovenija že ima delujoč jedrski program, ki vključuje ne le delujočo nuklearko, ampak tudi izobraževanje, raziskave in  infrastrukturo. Dodal je, da na področju našega jedrskega programa lahko govorimo o odličnosti in varnem delovanju, kar je dobro izhodišče za delovanje SMR.j

Na področju energetskih projektov na ministrstvu trenutno obravnavajo približno 30 vlog za DPN, približno polovica se jih nanaša na OVE, preostali pa na vzpostavljanje daljnovodov, ni pa jedrskih projektov – pobudo za JEK2 pričakujejo maja/junija letos.

Dr. Gale je poudaril, da strateški dokumenti doslej niso dopuščali novogradenj na področju jedrske energije, zato so jih posodobili da bo v prihodnje sploh možno načrtovanje novih jedrskih projektov.

Kaj se je do zdaj zgodilo na področju razvoja jedrske energije? Za projekt JEK2 so izdali energetsko dovoljenje, sprejet je bil zakon o Skladu za razgradnjo NEK, ki so ji podaljšali življenjsko dobo za nadaljnjih 20 let do leta 2043, lani se je začela tudi gradnja odlagališča na nizko- in srednjeradioaktivne odpadke. Lani je vlada imenovala tudi državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, ki je zadolžen za JEK2, in ustanovila vladno delovno skupino za ta projekt, januarja pa so poenoteno podporo rabi jedrske energije izrazile tudi vse politične stranke.

Ta podpora je signal tudi za razvoj SMR v državi. Kakšne so priložnosti na razvoju SMR, bo pokazala predizvedljivostna študija, ki jo Slovenija izvaja v okviru projekta Phoenix, ki je prvenstveno namenjen priložnostim za izhod iz premoga s pomočjo SMR. Študijo bo izvedlo svetovalno podjetje Sargent&Lundy, ki bo pripravilo pregled razpoložljivih in najprimernejših ter zrelih tehnologij, študija pa bo dala tudi pregled primernih lokacij, ki zajemajo obstoječe lokacije s premogovnimi elektrarnami, obstoječe energetske lokacije, industrijske lokacije in strateške lokacije s stališča zanesljivosti in stabilnosti elektroenergetskega sistema.

VIR: Naš Stik