Danes v Mariboru poteka že 6. konferenca internacionalizacije, ki jo skupaj s partnerji organizira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, z novim imenom: Slovenski globalni forum. Pred polno dvorano so o prihodnjem razvoju slovenskega gospodarstva razpravljali trije ministri, predstavniki akademske sfere in podjetniki.

Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je uvodoma spomnila, da letos obeležujemo 20. obletnico članstva Slovenije v EU, s katerim so slovenska podjetja vstopila v enega bolj konkurenčnih trgov v svetu in v katerem danes opravijo glavnino poslov. "Kot zunanja ministrica se zavedam pomena članstva v EU in hkrati odgovornosti, ki jo imamo, ko soodločamo o evropski prihodnosti. Dejstvo je, da se v Bruslju sprejema skoraj 80 odstotkov aktualne zakonodaje v Sloveniji, ki vpliva na slovenska podjetja. Zato je pomembno, da so pravila, ki jih sooblikujemo in veljajo na našem notranjem trgu EU, predvidljiva in prijazna za poslovanje. Z aktivnostmi gospodarske diplomacije podjetja spodbujamo k skupnemu sodelovanju in oblikovanju skupne evropske prihodnosti po naši meri," je poudarila ministrica Fajon in glede aktivnosti zunanjega ministrstva dejala: "Pri načrtovanju naših aktivnosti v tujini poslušamo interese gospodarstva, pomagamo pri privabljanju tuje delovne sile, spodbujamo in pomagamo slovenskim podjetjem pri internacionalizaciji poslovanja. Verjamemo, da je to način za ohranjanje kondicije, krepitev inovacij in ustvarjanje večje dodane vrednosti. Zato smo lani skupaj z močnimi gospodarskimi delegacijami obiskali Centralno Azijo, Vietnam in Republiko Korejo, letos pa Japonsko in Kitajsko, in sicer z največjo poslovno delegacijo doslej, 54 podjetji. Večjo vidnost v svetu nam omogoča tudi članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov in resnično si želim, da bi to znali izkoristiti, predvsem na področju gospodarstva.«

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob tem povedal: »Slovenija je izvozno naravnana družba, brez izvoza ni slovenskega gospodarstva. Pomembno je, da vsake toliko časa pogledamo, kaj delamo dobro in na katerih področjih imamo še neizkoriščene priložnosti. Predstavili smo tudi vizijo, ki smo si jo zastavili z akcijskim načrtom za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, s katerim zasledujemo dvig dodane vrednosti našega gospodarstva. Želimo okrepiti možnosti slovenskih podjetij, da z novimi trajnostnimi izdelki osvajajo nove priložnosti v svetu ter da povečamo vidnost slovenskih končnih produktov, ki so rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna.«

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je dejal: "Napovedujem, da bomo s spremembami programa evropske kohezijske politike razvoju in proizvodnji strateških brezogljičnih tehnologij, večji samozadostnosti pri preskrbi s kritičnimi materiali in razvoju inovativnih projektov namenili dodatnih 150 milijonov evrov. Tudi Maribor lahko s svojo univerzo in s svojimi podjetji ter industrijo v tem prepozna priložnost za hitrejši gospodarski razvoj in zmanjšanje razvojnih razlik. Te priložnosti med univerzo in gospodarstvom lahko Maribor spet okrepijo v močno gospodarsko, inovativno in industrijsko središče."

Izvršna direktorica in partnerka Boston Consulting Group, Melanie Saier Larsen je poudarila: »Evropsko središče za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij se dobro ujema s slovenskimi ambicijami na področju gospodarskega razvoja in svetovnimi trendi. Slovenija se ponaša z obsežnimi zmogljivostmi pri proizvodnji izdelkov visoke vrednosti in razvoju inovativnih globalnih rešitev, vključno z digitalnimi, ki jih podpirata močan izobraževalni sistem in usposobljena delovna sila. Preboj na tem področju bi lahko odtehtal pretekle zamujene priložnosti.«

Ob tem je Saier Larsen poudarila nujnost usklajenih medresorskih projektov in učinkovitega sodelovanja različnih deležnikov: »Pri tem je pomembno, da vse aktivnosti spremljajo napori za razvoj bolj podpornega poslovnega okolja, tako za izboljšanje položaja in konkurenčnosti slovenskih podjetij, vključno z zagonskimi podjetji, kot za privabljanje najbolj inovativnih podjetij na svetu. To vključuje naslavljanje že znanih izzivov na različnih področjih, kot so infrastruktura, javne finance, davčna politika in delovna zakonodaja, ob tem pa mora poskrbeti tudi za večjo spolno uravnoteženost v upravnih odborih podjetij, saj brez nje po nepotrebnem izgublja velik potencial.«

Dr. Jure Knez, predsednik Dewesofta je izpostavil, da je slovenski naravi inovativnost v krvi. Slovenska podjetja so to že dokazala. Pozdravil je nadgradnjo članstva v Evropski vesoljski agenciji iz pridruženega v polnopravno članstvo, ki podjetjem odpira vrata, podjetja pa bodo morala te priložnosti izkoristiti. »Za povečanje inovativnosti v Sloveniji večinoma ne potrebujemo sredstev ampak predvsem ugodno zakonodajo, ki je sedaj dejansko v pripravi. Verjamem, da bomo z dialogom postavili Slovenijo v ospredje Evropske unije in sveta,« je poudaril.

Zjutraj se je v Mariboru sestal Svet za internacionalizacijo gospodarstva, ki predstavlja koordinativno telo in strokovno-posvetovalni organ ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrice za zunanje in evropske zadeve. Udeleženci so izmenjali vsebine in prihodnje dogodke za krepitev internacionalizacije gospodarstva za njegovo nadaljnjo rast. Posebej izpostavljen je bil EXPO 2025 v Osaki, kot ena od globalnih gospodarskih priložnosti. Naslednji sestanek sveta na ministrski ravni bo v jesenskih mesecih, na katerem bo osrednja vsebina status in krepitev števila ekonomskih svetovalcev in znanstvena diplomacija.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pripravlja akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, katerega ukrepi bodo usmerjeni na tri stebre:

Cilj je doseči povečanje dodane vrednostni na zaposlenega na 100.000 evrov do leta 2030. V letu 2023 je ta v Sloveniji znašala 61.000 evrov. Gre za ambiciozen, a dosegljiv cilj, ki pa ga morajo za svojega vzeti vsi deležniki, ki so del procesa razvoja, tako podjetja, družba kot celota in državni aparat. Tak preboj terja tako spremembe v organizaciji in kulturi podjetij, kot tudi v dojemanju in sprejemanju podjetništva in podjetniške miselnosti.

V letu 2024 ima ministrstvo skupaj s svojimi izvajalskimi institucijami na voljo 672,4 milijona evrov razvojnih spodbud za gospodarstvo, od tega bo 339,2 milijona evrov razpisalo samo ministrstvo v okviru 42 različnih ukrepov. Gre za sredstva evropske kohezijske politike in sredstva Načrta za okrevanje in odpornost. Ukrepi so usmerjeni v podporo podjetništvu, energetski učinkovitosti in razogljičenju industrije, raziskavam, razvoju in inovacijam, nadaljnjo internacionalizacijo gospodarstva, krožno gospodarstvo, lesno-predelovalno industrijo. Delno bodo finančna sredstva namenjena tudi v podporno okolje, kjer ministrstvo financira storitve SPOT točk in subjektov inovativnega okolja. Za startupe so preko Slovenskega podjetniškega sklada že na voljo subvencije in z njimi povezano mentoriranje in usposabljanje.

Tuja podjetja, ki izvajajo neposredne naložbe v Sloveniji in izpolnjujejo določene zakonske kriterije, so lahko upravičena do finančne pomoči v obliki nepovratnih sredstev, investicije v raziskave in razvoj pa so deležne davčnih olajšav. Ministrstvo trenutno intenzivno pripravlja prilagoditev zakonodaje za večjo produktivnost slovenskega gospodarstva, in sicer predvsem na spremembah Zakona o spodbujanju investicij in Zakona o podpornem okolju.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport želi s Slovenskim globalnim forumom zgraditi močan globalni ekosistem slovenskega gospodarstva. Povezati želi podjetja, gospodarsko diplomacijo, slovenske poslovne klub po svetu in podporne mehanizme države. Zaključke konference bo ministrstvo upoštevalo v okviru prenove zakona o spodbujanju investicij, ki je v teku.

VIR: MGTŠ