Celotno zasedanje je potekalo v ozračju zaostrene energetske krize, države članice pa so pri vseh ključnih odločitvah pokazale veliko mero enotnosti. Ministri so podprli predlog novega kriznega instrumenta za zaščito notranjega trga, da se EU učinkoviteje odzove na kompleksne krize, jih bolje predvidi in vnaprej pripravi ukrepe, da bi se v vseh pogojih zagotovil prost pretok oseb, proizvodov in surovin.

Državni sekretar Matevž Frangež se je ob nadaljnjem odzivanju EU na energetsko krizo zavzel za to, da bi bila dopustna javna intervencija v cene energentov tudi za industrijo oziroma velika podjetja, ne le za mala in srednja podjetja. "Slovenija je ena od najbolj industrializiranih držav v EU z visokim deležem energetsko intenzivne industrije, ki je v tej krizi močno prizadeta. Je pa ta industrija odločilna za delovanje evropskih verig, ki potrebujejo materiale, kot so aluminij, jeklo, steklo, magneti in papir," je poudaril Frangež.

Ob razpravi o novem kriznem instrumentu za zaščito notranjega trga je v imenu Slovenije podprl namero, da se EU opremi z mehanizmi za predvidevanje in ukrepanje ob novih krizah. "Evropska unija potrebuje orodja za hitro reakcijo na kompleksne krize, pri tem pa je bistvena ideja solidarnosti, da se prepreči protekcionistično zapiranje meja," je poudaril državni sekretar Matevž Frangež, ki je med drugim opozoril na nujnost ravnovesja med odgovornostjo Evropske komisije na eni in držav članic na drugi strani. Krizno upravljanje po uredbi, ki jo je predstavila Evropska komisija, bi potekalo v treh fazah: faza načrtovanja za izredne razmere, faza pozornosti in faza izrednih razmer, pri tem pa je za vsako fazo predviden nabor ukrepov. Ker gre za zgodnjo obravnavo predloga, so države članice napovedale poglobljeno preučitev predloga in konstruktivno sodelovanje pri usklajevanju.

Slovenija je podprla tudi uredbo o trajnostni zasnovi izdelkov (t.i. ekodesign), ki želi z digitalnim potnim listom izdelkov zagotoviti širše možnosti recikliranja, ponovne uporabe in daljše življenjske dobe izdelkov, prav tako pa boljšo sledljivost trajnostnega izvora izdelkov in surovin, potrebnih za njihovo izdelavo. Frangež je poudaril, da je "potrebno dobro premisliti, kakšen bo dizajn za ekodizajn", ker je zaradi velikega števila deležnikov ključno, da bo sistem enostaven, digitalen in dostopen, pri tem pa mora biti prilagojen tudi možnostim malih in srednjih podjetij. Slovenijo tako kot vrsto drugih držav članic namreč skrbijo dodatna administrativna bremena in vpliv uredbe na konkurenčnost. S predlogom uredbe se določajo obveznosti za takšno zasnovo izdelkov, ki bi imeli manjši vpliv na okolje in podnebje, prav tako pa se izboljšuje infomiranje o trajnosti proizvodov za potrošnike in akterje v dobavni verigi, spodbuja trajnostne poslovne modele in zelena javna naročila.

Slovenija je podprla tudi nemško iniciativo za oblikovanje skupne evropske platforme za trasformativne tehnologije, namenjeno vzpostavitvi odzivnih industrijskih ekosistemov za obnovljive vire energije, in francosko-nemško pobudo za boljši sistem preskrbe s kritičnimi surovinami. Podporo obema pobudama so izrazile vse sodelujoče države članice in napovedale sodelovanje, da po zgledu uspešnih platform, kot je Evropsko zavezništvo za baterijo.

pr: mgrt