(Ljubljana, 28. septembra 2022) – Danes je Združenje kmečkih sirarjev Slovenije (ZKSS) v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) pripravilo novinarsko konferenco na sedežu zbornice. Tema novinarske konference sta bila prihajajoča dogodka, in sicer letno srečanje Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE z mednarodno letno konferenco (3. oktober 2022) ter 3. Festival slovenskih sirov (4. oktober 2022).

Na novinarski konferenci so sodelovali Janez Pirc, direktor KGZS, Milan Brence, predsednik ZKSS, Irena Orešnik, podpredsednica FACE, in Monika Ravnik, podpredsednica ZKSS. Uvodoma je direktor KGZS Janez Pirc poudaril, da ne le sirarji, pač pa slovenski prostor v najširšem pomenu rabi takšen dogodek, kot je Festival slovenskih sirov, kjer so na enem mestu predstavljeni sadovi trdega dela slovenskih kmetij, v tem primeru sirarskih. Poudaril je, da je pomen dopolnilnih dejavnosti vedno večji, česar se na zbornici zelo zavedajo in ponujajo podporo kmetijam pri razvoju ter ohranjanju dopolnilnih dejavnosti. Seveda imajo velik pomen stanovske organizacije, kot je Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, ki že tretjič zapored organizira Festival slovenskih sirov.

Konferenca evropske mreže FACE

Irena Orešnik je predstavila delo in vlogo evropske mreže FACE ter orisala vsebine 12. mednarodne FACE konference. V evropski mreži FACE je vključenih 20 tisoč sirarn iz šestnajstih evropskih držav. Poleg možnosti izmenjave izkušenj je pomembna vloga FACE pri oblikovanju podpornega okolja za delo in razvoj kmečkih ter obrtnih sirarn. Tako je eden večjih dosežkov FACE oblikovanje Evropskih smernic dobre higienske prakse predelave mleka, ki so jih pri FACE pripravili za Evropsko komisijo in jih uporabljajo kmečki in obrtni sirarji v vseh državah EU. ZKSS je član FACE od leta 2017.
Na konferenci, ki bo potekala 3. oktobra od 9.30 do 16.00 v dvorani KD Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, bo sodelovalo osem predavateljev iz štirih držav. Udeležencev pa bo več kot 100 iz trinajstih držav. Teme predavanj na konferenci obravnavajo planinske sire iz različnih zornih kotov. Konferenca bo sklenjena z okroglo mizo, ki jo bo vodil Davorin Koren, vodja oddelka za trajnostni razvoj pri javnem zavodu Triglavski narodni park.

Tretji Festival slovenskih sirov

Predsednik ZKSS Milan Brence je poudaril, da tretji festival slovenskih sirov pomeni prelomnico v zgodovini združenja. V dveh letih pandemije ni prišlo do stagniranja, pač pa do izjemnega napredovanja združenja na strokovnem področju. Članstvo je v tem času naraščalo, kot poseben uspeh pa je Milan Brence poudaril včlanitev Inštituta za mlekarstvo in probiotike v združenje in s tem povezano bolj intenzivno sodelovanje na strokovnem in znanstvenem področju.
Opozoril je na predavanje priznanega francoskega zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, saj opravlja poklic, ki v Sloveniji še ni poznan, čeprav bi ga slovenski kmečki sirarji še kako potrebovali. Zorenje je namreč zelo zahteven del »poti« sira od mleka do kupca. Tega se v nekaterih drugih državah zelo dobro zavedajo. Med slednje sodi Francija, kjer je vedno več splošnih in specializiranih zorilnic sirov. V interesu Združenja je, da se takšen poklic razvije tudi v Sloveniji in posledično možnost uporabe uslug zorenja sirov.
Na festivalu se bo predstavilo 30 kmečkih sirarjev, prikazana bo izdelava trničev, vsi sodelujoči in obiskovalci pa se bodo lahko okrepčali z malicami, pripravljenimi na podlagi planinskih sirov.

Bohinj in Posočje – zibelki slovenskega sirarstva

Monika Ravnik je poudarila, da se lahko Slovenija pohvali s tremi zaščitenimi siri, ki v osnovi izhajajo iz planšarskega sirarstva. To so Tolminc, Bovški sir in Mohant. Ohranjanje planinskih sirarn nima zgolj gospodarskega pomena, pač pa obenem zagotavlja ohranjanje etnološke dediščine in kulturne krajine. Navsezadnje je prehajanje živine iz nižinske na višinsko pašo priznano kot živa snovna dediščina. Planinski siri so pomembni tako za samooskrbo planin, kot tudi za bogatitev turistične ponudbe in ohranjanje malih kmetij.
Monika Ravnik je avtorica specifikacije za zaščito Mohanta in zelo dobro pozna pridelavo tega posebnega slovenskega sira. Poudarila je, da certificiranje s seboj prinaša velike stroške nadzorov, zaradi česar je vedno manj članov ZKSS, ki se odločajo za certificiranje sirov, čeprav zadoščajo vsem zahtevam.
Velika težava planinskih oziroma planšarskih sirov je tudi to, da ni jasno zapisanega pravilnika, ki bi omogočal prodajo le-teh zunaj planin. Slednja ni možna zaradi številnih izjem (uporaba naravnih materialov, ki jo v sirarnah zunaj planin ne smejo uporabljati). Tudi o tem, o načinih reševanja te problematike in o nepoštenih praksah zavajajočega poimenovanja »planinski« ali »planšarski« bo govora na okrogli mizi.

PR Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije