Avtor:

Avtor fotografij:

Elektrarne iz skupine HSE proizvedejo več kot dve tretjini vse okolju prijazne električne energije v državi, od leta 2010 pa so za tretjino zmanjšali emisije CO2 in kar za 75 odstotkov izpuste žveplovega dioksida in dušikovih oksidov.

Kot so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne, so kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji nosilec zelenega prehoda države v brezogljično družbo. Obnovljivi viri energije namreč že zdaj predstavljajo približno polovico njihovega celotnega proizvodnega portfelja, na ravni Slovenije pa v povprečju proizvedejo več kot dve tretjini vse okolju prijazne električne energije. Poleg tega so v zadnjem desetletju za približno 1.400.000 ton oziroma za kar 30 odstotkov zmanjšali tudi izpuste emisij ogljikovega dioksida ter za 75 odstotkov izpuste žveplovega dioksida in dušikovih oksidov. Kot izpostavljajo v HSE, so najboljši primer okolju prijazne proizvodnje električne energije njihove hidroelektrarne, ki jih je skupno že več kot štirideset in nekatere že več kot stoletje uspešno sobivajo z naravo. Tako družbe, ki upravljajo elektrarne na Dravi, Soči in Savi nenehno izboljšujejo ekološki potencial akumulacij, revitalizirajo brežine akumulacij, zagotavljajo pitno vodo, urejajo izlivne dele pritokov, gradijo habitate za ptice, prehode za vodne organizme, prodne pregrade, male čistilne naprave ter odstranjujejo plavje, s čimer prispevajo k naravnemu ravnovesju v okolju. Vse to pa je hkrati tudi temelj za razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti na in ob rekah. Z rednim vzdrževanjem energetske infrastrukture družbe DEM, SENG in HESS zagotavljajo tudi poplavno varnost bližnjih bivalnih, kmetijskih in drugih zemljišč ter okolju dodajajo pridobitve v obliki športno-rekreacijskih, ribiških in turističnih dejavnosti. 

Dravske elektrarne Maribor so tako v zadnjem desetletju iz akumulacije hidroelektrarne Zlatoličje (Ptujskega jezera) odstranile približno 325.000 m³ sedimentov in s temi aktivnostmi nadaljujejo tudi v prihodnje. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki so jim namenjeni manjši otoki. Dol-vodno od jezu Markovci je v kotu med strugo Drave in Dravinjo na desnem bregu Drave krajinski park Šturmovci, kjer gnezdi okoli 90 vrst ptic in predstavlja življenjski prostor kačjih pastirjev in metuljev, ter več kot 500 rastlinskih vrst. Obsežni deli poplavne ravnice na madžarski strani reke Drave so zavarovani kot narodni park Donava-Drava. V njem varujejo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov. Vsako leto izvajajo tudi vzdrževalna dela na najbolj kritičnih odsekih struge in tako povečujejo pretočni profil, kar ugodno vpliva na poplavno varnost. Hkrati skrbijo tudi za ohranjanje in razvoj obvodnega življenja. V Dravograjskem jezeru, sicer umetnem jezeru pred jezom hidroelektrarne Dravograd, so nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. V jezeru so pomembna drstišča rib, na njem stalno ali občasno živi več kot 150 vrst ptic, dom si je našla tudi kolonija bobrov. 

Tudi Soške elektrarne Nova Gorica pri energetski izrabi vodnega potenciala Soče in porečja upoštevajo načelo večnamenskosti hidroenergetskih objektov in povezujejo proizvodnjo električne energije s pozitivnimi učinki na razvoj drugih dejavnosti v prostoru.  Hidroelektrarna Zadlaščica iz leta 1989 je lep primer umeščanja gospodarskega objekta v občutljiv naravni prostor Triglavskega narodnega parka, hkrati je večnamenski objekt, saj zagotavlja pitno vodo za širše območje Tolmina in Mosta na Soči. Tudi mala HE (mHE) Tolmin je večnamenski objekt, saj v sožitju delujeta hidroelektrarna in ribogojnica. Pokriti bazeni ribogojnice so namenjeni vzreji lipana, ki ga ob soški postrvi ribiška družina Tolmin vlaga v vodotoke Posočja, hkrati pa je to zajetje vode za mHE Tolmin. 

Z večnamenskim projektom verige spodnjesavskih hidroelektrarn, ki ga izvaja družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi, je bila prav tako omogočena intenzivnejša trajnostna raba vodnega potenciala in obvodnega prostora reke Save, hkrati pa je bila ob izgradnji hidroelektrarn zagotovljena tudi varnost pred poplavami. Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju objektov družba HESS posebno skrb namenja živalskim in rastlinskim vrstam ter vzpostavljenim naravovarstvenim ureditvam na in ob pretočnih akumulacijah. To so umetni otoki, gnezdilni splavi, plitvina s trstičevjem, prehodi za vodne organizme, sonaravni drenažni kanal in druge. Omenjene ureditve so namenjene tudi gnezdenju ogroženih vrst ptic. Kot življenjski prostor jih uporabljajo vodne ptice (npr. liske, zelenonoge tukalice in race mlakarice) ter različne vrste žab. Na obalah pretočnih akumulacij se sprehajajo sive in bele čaplje, togotniki in deževniki, ki na plitvinah iščejo hrano. Z dvigom podtalnice sta oživela tudi potoka Struga in Močnik pri HE Brežice. Ob Močniku lahko opazimo rjave srakoperje, poljske vrabce, vrbje kovačke, več vrst pastiric in drugih ptic, rakarje, močvirske trstnice ter vodomce. Poleg ptic pa ga kot življenjski prostor vse bolj uporablja tudi bober. V družbi HESS z rednimi vzdrževalnimi deli na naravovarstvenih ureditvah na območju pretočnih akumulacij povečujejo število gnezdečih parov ali pa z izboljšanjem pogojev za gnezdenje privabljajo ptice, ki jih do sedaj na tem območju še niso zabeležili. Skrbijo tudi za redno odstranjevanje plavja in invazivnih tujerodnih vrst rastlin, ki so ena izmed največjih groženj biotski raznovrstnosti, ter tako omejujejo njihovo širjenje na območju pretočnih akumulacij. Skrb za biodiverziteto in okolje je eden najpomembnejših ciljev družbe HESS, ki so mu zavezani in predani že od samih začetkov. 

V HSE so tudi v termo delu skupine izvedli številne aktivnosti, ki zmanjšujejo vplive na okolje. Z nadomeščanjem starih enot Termoelektrarne Šoštanj z blokom 6, ki je opremljen z najsodobnejšimi čistilnimi napravami, je TEŠ od začetka obratovanja bloka 6 prispeval k znižanju koncentracij  SO2, NOx in prahu v dimnih plinih, in sicer SO2 s 400 na 100 mg/m3, NOx s 500 na 150 mg/m3 ter prahu s 50 na 10 mg/m3. Blok 6 prispeva tudi k okrog 30-odstotnem znižanju specifične emisije CO2 na proizvedeno električno energijo. Dolgoročno torej prispeva tudi k znižanju porabe premoga. Znižale pa so se tudi koncentracije NOx na bloku 5, in sicer s 500 na 200 mg/m3. Z optimizacijo naprave za razžveplanje dimnih plinov je blok 5 TEŠ prispeval k znižanju SO2 s 400 na 200 mg/m3. Poleg tega je s premestitvijo mulja z zahodnega dela Družmirskega jezera TEŠ izboljšal pogoje drstenja rib, z obnovo črpališča voda v Topolšici leta 2021 s sodobnejšim krmiljenjem pa je TEŠ zmanjšal porabo izvirske vode za četrtino.

Kot še poudarjajo v HSE, bo njihova skupina tudi v prihodnjem obdobju igrala ključno vlogo pri zelenem prehodu slovenske energetike in z njo cele države. Osredotočali se bodo predvsem na naložbe v brezogljične vire električne energije in ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter krepitev krožnega gospodarstva, ob hkratnem ustvarjanju delovnih mest, prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo najpozneje do leta 2050 ter zagotavljanju zanesljivosti oskrbe in energetske samozadostnosti. Za doseganje teh ciljev bodo še pospešili projekte na področju hidro, sončne, vetrne in geotermalne energije. Z razvojem in izpeljavo investicij v obnovljive vire energije se bodo še naprej zniževale tudi emisije ogljikovega dioksida iz proizvodnih objektov skupine HSE. Največji skok pri znižanju emisij CO2 pa pričakujejo po letu 2033, ko je predviden izstop iz premoga ter z njim prenehanje uporabe velenjskega lignita za proizvodnjo električne energije v termoelektrarni Šoštanj.

VIR: Naš Stik