Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA) in Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) sta na gospodarskega ministra Matjaža Hana, državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Dejana Židana in direktorico Urada RS za intelektualno lastnino Karin Žvokelj naslovili odprti pismi, v katerih Sloveniji izrekata priznanje za odlično implementacijo direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. "Slovenija se je pridružila državam, kot so Španija, Italija, Poljska, Francija, Švica in Belgija, ki so svojim avdiovizualnim avtorjem zagotovile odlično zaščito pravic, vključno s pravicami na spletu. Slovenska avtorska zakonodaja je zdaj ena najbolj sodobnih na svetu in sledi izzivom digitalne dobe," so zapisali v SAA. S tem se strinjajo tudi v AEPO-ARTIS, kjer, tako kot v SAA, poudarjajo, da je zdaj potrebno zakonodajo uveljaviti tudi v praksi. Predpogoj za to je, da država podeli razširjeno dovoljenje kolektivni organizaciji AIPA, da bo lahko zbirala in delila nadomestila, ki jih predvideva nova zakonodaja.

AIPA, ki je članica SAA in AEPO-ARTIS, deluje že od leta 2010. V tem času se je razvila v odlično kolektivno organizacijo z vso potrebno infrastrukturo (bogato bazo podatkov, utečenim informacijskim sistemom ipd.), s katero lahko opravlja vse zaupane naloge članov ob polnem spoštovanju slovenske in evropske zakonodaje.

V pismu izpostavljajo, da je AIPA zaradi svojih izkušenj na področju upravljanja pravice do kabelske retransmisije in zasebnega kopiranja za avdiovizualne ustvarjalce ter svoje mednarodne vpetosti in proaktivnosti najboljša izbira, da kot kolektivna organizacija zahteva razširitev svojega dovoljenja za upravljanje novih pravic na AV delih.

Te je - kot omenjeno - prinesla novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter novela zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. "Vemo, da si AIPA želi čim prej opravljati nove naloge in da njeni člani želijo čim prej dobivati nadomestila z naslova novih pravic. Zato podpiramo razširitev dovoljenja za AIPA, saj gre za najboljšo, stroškovno učinkovito in hitro rešitev," poudarjajo v SAA in AEPO-ARTIS.

"Od naših kolegov in pristojnih v Sloveniji smo slišali, da obstajajo nekatere skrbi, povezane s konkurenco. Želimo poudariti, da ni nobenih ovir, da AIPA začne zbirati nadomestila za imetnike pravic, tudi če bi bila predpisana obvezna konkurenca. Na nadomestila čaka na tisoče avtorjev in izvajalcev, ki so AIPA pooblastili, da uveljavlja njihove pravice bodisi direktno bodisi indirektno prek partnerstev z drugimi kolektivnimi organizacijami po svetu," poudarjajo v AEPO-ARTIS.

Ob tem so dodali, da ima AIPA že vzpostavljeno infrastrukturo za začetek uveljavljanja novih pravic, poleg tega pa ima tudi dostop do vseh potrebnih podatkov zaradi svoje trenutne vloge. AIPA je - kot omenjeno - dejavno vpeta v mednarodni sistem kolektivnih organizacij, pa tudi v različne krovne organizacije, saj je v večini njih tudi članica organov upravljanja. Vse to, pa tudi dobra organizacija poslovanja, ji omogoča, da lahko AIPA uspešno ščiti pravice avdiovizualnih ustvarjalcev in ustvarja ekonomijo obsega v državi, ki je omejena z velikostjo trga, kot je Slovenija.

AEPO-ARTIS tudi opozarja, da bi bil za morebitno novo kolektivno organizacijo velik izziv doseči raven, na kateri danes posluje AIPA. "Šlo bi za drag eksperiment, katerega stroške bi na koncu morali nositi imetniki pravic. Prav tako bi bil tak poskus neugoden za uporabnike, ki bi se zlahka zmedli, če bi se morali ukvarjati z dvema ločenima kolektivnima organizacijama. Poznavajoč okoliščine menimo, da je nemogoče, da bi katerakoli druga kolektivna organizacija v doglednem času vzpostavila sistem, mehanizme, partnerstva ipd., kot jih ima zdaj AIPA, kar pomeni, da imetniki pravic še dolgo obdobje ne bi dobivali nadomestil, ki jim v skladu z novo zakonodajo pripadajo," so prepričani v AEPO-ARTIS.

Zaradi omenjenih razlogov AIPA potrebuje razširjeno dovoljenje, na podlagi katerega lahko začne delovati in tudi v praksi uveljavljati izjemno dober zakon, izpostavljajo v AEPO-ARTIS. Obe organizaciji sta zato ministra, državnega sekretarja in direktorico urada pozvali, da urad čim prej začne postopke, ki bodo omogočile podelitev razširjenega dovoljenja. "Avdiovizualni ustvarjalci ne bi smeli trpeti škode zaradi nadaljnje zamude pri podelitvi dovoljenja," so prepričani v SAA in AEPO-ARTIS.

VIR: AIPA