Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Podjetja že veliko vlagajo v zeleni prehod, poglavitne ovire s katerimi se ob tem srečujejo pa so financiranje, okoljevarstvena dovoljenja, nejasna zakonodaja, pomanjkanja kadrov in znanja ter nerazvite tehnologije.  

Slovenska industrija se velikokrat sooča z očitki, ali morda celo stereotipi, da premalo dela na zelenem prehodu, na energetski učinkovitosti in ogljični nevtralnosti. Vendar anketa, ki smo jo naredili med podjetji te stereotipe demantira, saj kaže, da že tri četrtine podjetij dela na teh projektih,« je na nedavnem posvetu o Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) uvodoma povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in še enkrat spomnila, da je cilj gospodarstva, da NEPN vsebuje take ukrepe, ki bo industriji zagotovila stabilen in konkurenčen vir energije. Na anketo GZS je odgovorilo 211 podjetij (35 odstotkov velikih podjetij), ki predstavljajo 11,7 milijarde prihodkov ( 27odstotkov vseh prihodkov pridelovalnih dejavnosti) in 52.360 zaposlenih. Kar tri četrtine anketirancev že izvaja projekte zelenega prehoda, pri čemer prednjačijo velika podjetja, ki imajo na razpolago več sredstev. Večina jih dela na projektih energetske učinkovitosti, zamenjav energentov, ponovne uporabe surovin, spremembe tehnologij in podobno. 68 odstotkov podjetij že uporablja kot energent električno energijo  in kar 28 odstotkov anketiranih jo že sami tudi proizvajajo, predvsem s pomočjo sončne energije. Še tretjina podjetij načrtuje elektrifikacijo procesov, vendar izpostavljajo pomanjkanje tehnologij na trgu, ki bi omogočile nadomestilo fosilnih goriv z električno energijo. Vprašana podjetja so skupaj vložila že 200 milijonov evrov v zeleni prehod, v planu pa imajo investicije še za 300 milijonov.  

Posveta, ki ga je organiziral Strateški svet GZS za energetski prehod, se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki je izpostavil, da nima izzivov na področju energetskega prehoda le Slovenija, ampak tudi druge evropske države. Zaveda se, pravi, da bomo morali sprejemati hitre in ciljane ukrepe, ki morda ne bodo vedno dobro sprejeti v javnosti. Vendar je to neizbežno, če se hočemo kot družba izogniti v bodoče scenarijem, kot smo jih videli letos poleti v Sloveniji. »Slovenija seveda ne bo rešila podnebne krize globalno, mora pa opraviti svoj del naloge. Zato je najbolj smiselno, da sami najdemo pot, konsenz, ki bo čim bolj uravnotežen z vidika vseh deležnikov, tudi gospodarstva,« je poudaril minister.  
Glede financiranja so predstavniki ministrstva napovedali, da bo v kratkem na razpolago 26 milijonov evrov iz Podnebnega sklada. Prav tako je projektom zelenega prehoda v gospodarstvu namenjen tudi paket pomoči iz načrta za okrevanje in odpornost, kjer je na voljo 40 mio evrov. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pa drugo leto načrtujejo tudi večji ukrep, ki bo prijaviteljem ponujal subvencijo do 1,9 milijona evrov za projekt. Pripravljavci NEPN so še napovedali, da bo v prihodnje na voljo tudi posebna pisarna oziroma kontaktna točka, kjer bodo pomagali podjetjem pri identifikaciji in prijavi na ustrezne razpise.  

Udeleženci posveta so v razpravi o sklepih izpostavili napredek v prenovljenem NEPN, ki bolj upošteva naravne danosti Slovenije, in sicer hidroenergijo in biomaso. Pohvalili so tudi pospešitev postopkov na področju načrtovanja in izgradnje JEK2 ter izpostavili potrebo po strategiji za energetski prehod energetsko intenzivne industrije in večji preglednosti vseh dajatev in prispevkov na področju energetike, okolja in podnebja ter kam se ta sredstva stekajo, koliko znašajo in kakšna je struktura porabe teh sredstev. (bj)

VIR: Naš Stik