| Avtor: Jošt Žagar |

V času globalizacije se je v zadnjih desetletjih okrepil pomen mednarodnih standardov, vzpostavljeni so tudi na področju družbene odgovornosti. Področje celovito pokrivajo na primer smernice ISO 26000 in standard SA 8000. Med bolj razširjene na globalni ravni spada družina standardov ISO 45000 s področja sistemov upravljanja zdravja in varnosti pri delu. Vzpostavljeni so tudi standardi s specifičnih področij, kot so korupcija, upravljanje in žvižgači, če izpostavimo le nekatere. O stanju na trgu smo povprašali certifikacijske hiše, ki so med drugim pojasnile, da je pridobivanje certifikatov zaželeno zlasti v proizvodnih podjetjih, v večini primerov pa se za pridobitev certifikatov podjetja odločajo zaradi zahtev naročnikov.

Tradicionalna regulacija ravnanja gospodarskih družb, ki jo narekujejo države z zakoni in predpisi, je v zadnjih desetletjih izgubila svoj pomen. V času globalizacije številne države med seboj namreč tekmujejo za tuje investicije in kapital, kar med drugim počnejo z zniževanjem standardov glede varovanja okolja in človekovih pravic, ali pa ne uveljavljajo v zadostni meri že obstoječih pravil. V želji po ustvarjanju okolja, ki bo prijazno trgu, so nekatere države prenašale naloge regulacije na privatni sektor, kar je privedlo do t. i. soregulacije. V ospredje vse bolj stopata samoregulacija ter večdeležniška regulacija. Samoregulacija predstavlja prostovoljno vzpostavljanje standardov in delovanja največkrat v obliki kodeksov ravnanja, večdeležniška regulacija pa se pojavlja v več oblikah in lahko predstavlja na primer enostaven kodeks, ki se usmerja na eno ozko tematiko ali pa predstavlja celovit sistem družbene revizije.

Da bi podjetja, ki ravnajo družbeno odgovorno, svoja ravnanja tudi dokazala, so se vzpostavili številni standardi s področja družbenega upravljanja, ki jih je mogoče certificirati. Takšne certifikacijske sheme prek tržnih mehanizmov na »mehak« način »silijo« podjetja k spoštovanju določenih pravil. Številna podjetja imetništvo določenih certifikatov zahtevajo tudi od svojih poslovnih partnerjev in dobaviteljev.

Med certifikacijskimi shemami se je v zadnjih desetletjih vzpostavila močna konkurenca. Prav tako se lahko zahteve posameznih standardov med seboj prekrivajo.

Kateri standardi naslavljajo vprašanja družbenega upravljanja?

S področja družbenega upravljanja so najbolj uveljavljeni standardi Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in globalne nevladne organizacije Social Accountability International (SAI). Nekateri standardi na podlagi izpolnjevanja zahtev omogočajo pridobitev certifikatov, ki jih podelijo neodvisne akreditirane certifikacijske hiše. Drugi standardi pa od družb ne zahtevajo izpolnjevanja pogojev, temveč jih usmerjajo k družbeno odgovornemu ravnanju, za skladnost pa ni predvideno certificiranje.

ISO 26000 je mednarodni standard, ki usmerja družbe k izboljševanju družbene odgovornost, da bi tako bolje prispevale k trajnostnemu, družbenemu in gospodarskemu razvoju. Za ta standard se certifikati ne podeljujejo, saj ne vsebuje zahtev. Je fleksibilen, uporaben ne glede na panogo ali regijo in vsak uporabnik se odloči, kako ga bo implementiral. Standard, ki med drugim predvideva dobre odnose z deležniki, temelji na sedmih stebrih. To so odgovornost, transparentnost, etično ravnanje, spoštovanje interesov deležnikov, spoštovanje vladavine prava, spoštovanje mednarodnih norm obnašanja in spoštovanje človekovih pravic. Pri vsakem izmed temeljev se upoštevajo ekonomski vidiki, varnost in zdravje, vrednostne verige, enakopravnost spolov ter komuniciranje z deležniki.

ISO 45001 je mednarodni standard, ki postavlja pogoje za sisteme upravljanja zdravja in varnosti pri delu. Je uporaben za vse vrste organizacij, ki politiko ter cilje zdravja in varnosti pri delu oblikujejo na podlagi svoje velikosti, tveganj in drugih okoliščin. Predvideni ukrepi lahko izboljšajo možnosti za skladnost z zakonodajo, znižajo stroške nesreč, zavarovalnih premij, morebitnih prekinitev proizvodnje, pripomorejo k zmanjšanju absentizma in fluktuacije med zaposlenimi, prav tako pa standard z možnostjo neodvisnega certificiranja lahko vpliva na odločitve morebitnih strank, ki jih skrbi družbena odgovornost.

ISO 37001 je protikorupcijski upravljavski standard, ki organizacijam pomaga vzpostaviti, implementirati, vzdrževati in izboljšati protikorupcijske programe. Standard med drugim zahteva protikorupcijsko politiko, odgovornost vodstva, usposabljanje in nadzor zaposlenih, ocenjevanja tveganj, skrbne preglede projektov in partnerjev, finančne, komercialne in pogodbene nadzore, poročanje, spremljanje, preiskovanje in preglede ter popravljalne akcije in stalno izboljševanje. Ker gre za standard s pogoji, je možno neodvisno certificiranje.

Standard ISO 37301 postavlja pravila glede sistemov upravljanja skladnosti znotraj organizacij, ki jih usmerja k vzpostavljanju, razvoju, implementaciji, ocenjevanju, vzdrževanju in izboljševanju učinkovitosti tovrstnih sistemov. Za ta standard je prav tako možna neodvisna izdaja certifikatov.

Razvit je bil tudi standard ISO 37002, ki postavlja smernice za upravljanje z žvižgači. Sistem upravljanja temelji na načelih zaupanja, nepristranskosti in zaščite pri štirih korakih, ki so prejem poročil o napakah, ocenjevanje poročil o napakah, naslavljanje poročil o napakah in zaključek primera žvižgača. Gre za generične smernice, uporabne pri vseh tipih organizacij. Ker standard ne postavlja pogojev, zanj ni predvideno certificiranje.

SA8000 je vodilni standard s področja družbenega certificiranja, ki ga je leta 1997 vzpostavila SAI. Med drugim odraža določila Splošne deklaracije človekovih pravic in konvencij Mednarodne organizacije za delo (ILO). Od uvedbe je standard predmet rednih revizij, da bi naslavljal aktualna družbena vprašanja in vprašanja človekovih pravic. Aktualna verzija je SA8000:2014, naslavlja pa teme, kot so otroško delo, prisilno delo, zdravje in varnost pri delu, svoboda združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj, diskriminacija, prakse discipliniranja, delovni čas, plačevanje ter sistemi upravljanja.

Spoštovanje standardov je potrebno po celotni dobavni verigi, pri čemer je SMETA (Sedex Members Ethical Trade Audit – revizija etične trgovine članov Sedex) najširše uporabljano družbeno revidiranje na svetu. To predstavlja način za odkrivanje in razumevanje delovnih pogojev pri dobaviteljih, saj revizor obišče delovno mesto na terenu, kar mu omogoča ocenjevanje pogojev. Družbeno revidiranje lahko poteka po prejemu s strani dobavitelja izpolnjenega vprašalnika Self-Assessment Questionnaire (SAQ). Pregled lahko poteka tudi virtualno, na daljavo. SMETA revizija se lahko izvede tudi v prostorih naročnika, da bi ta omogočil svojim kupcem vpogled v delovne pogoje v svojih obratih. Pridobljen načrt korekcijskih ukrepov oz. Corrective Action Plan (CAP) se lahko uporabi za izboljšanje delovnih pogojev. Revizija je opravljena enkrat in se deli z več uporabniki platforme Sedex, lahko pa k sodelovanju z revidiranim podjetjem privabi nove partnerje. Obrati so ocenjeni na temeljih delovnih, zdravstvenih, varnostnih, okoljskih in poslovno-etičnih standardov posamezne organizacije. Proces vključuje uvodni sestanek, revizijo (pregled dokumentov, obisk obrata, intervjuvanje menedžmenta, intervjuvanje delavcev), pripravo CAP in zaključni sestanek.

V shemo Sedex je vključenih že prek 65 tisoč organizacij iz več kot 180 držav, kot prikazuje graf pa so te iz najrazličnejših panog (Vir: Sedex)

Po certificiranju na področju družbenega upravljanja več povpraševanja

Glede stanja na trgu certifikatov s področja družbenega upravljanja smo povprašali vodilne certifikacijske hiše v Sloveniji. Med drugim nas je zanimalo, ali se povpraševanje po certificiranju na področju standardov družbenega upravljanja v zadnjem času povečuje ter kakšne so razlike med Slovenijo in ostalimi trgi.

»Področje družbene odgovornosti postaja, ob usmeritvi globalnih ciljev v trajnostni razvoj, pomemben steber upravljanja organizacij. Z dvigom zavedanja družbe in organizacij, da bo etično in transparentno poslovanje prispevalo k družbeni blaginji, raste tudi potreba oz. želja organizacij, da svoja prizadevanja predstavijo zainteresiranim stranem,« pojasnjuje Andreja Kranjc iz družbe TÜV SÜD Sava. To po njihovih besedah vodi v povečan interes po certificiranju standardov na področju družbene odgovornosti, kot je npr. SA8000 in vključevanju organizacij v določene mednarodne sheme, kot so npr. Sedex – SMETA, Amfori – BSCI, WRAP, RBA, SLCP, Walt Disney ILS Program ali Responsible Steel ter vključevanju v različne nacionalne sheme. Organizacije se odločajo tudi za vključitev v določene postopke verifikacije ob implementaciji oz. uvajanju standardov, ki niso namenjeni certificiranju. Gre za različne pristope, ki vodijo k istemu cilju. Ocenjujejo, da so v družbi narejeni predvsem prvi koraki. Naloga organizacij, ki izvajajo certifikacije in/ali ocenjevanja oz. verfikacije, pa je, da skozi celotne postopke širijo zavedanje o namenu ocenjevanja, ki ni zgolj pridobitev certifikata ali obvestilo zainteresiranim stranem o vključitvi v določeno shemo. Gre predvsem za izboljševanje sistema družbenega upravljanja organizacij z jasnim prepoznavanjem zahtev, prepoznavanja lastnih pomanjkljivosti in s tem določanje področij, na katerih lahko svoje delovanje izboljšujejo. »Rečemo lahko, da se zanimanje in vključevanje organizacij v postopke ocenjevanja povečujeta, povečuje pa se tudi število standardov, shem, iniciacij, ki so lastnice shem, in tudi samih standardov, tako da je področje v tem trenutku precej razpršeno,« še dodajajo pri TÜV SÜD Sava.

Pri Bureau Veritas manjše povečanje povpraševanj opažajo na področju standardov družbene odgovornosti, kot sta SA 8000 in ISO 26001 ter ISO 45001 na področju varnosti in zdravja pri delu: »Letos smo v Sloveniji podelili prva certifikata ISO 37001 in ISO 37301. Pričakujemo, da se bo povpraševanje po teh standardih v prihodnosti povečalo. Standard ISO 37001 v nekaterih državah v regiji že postaja vedno bolj prepoznaven. Na Hrvaškem smo certificirali nekaj sistemov vodenja za preprečevanje podkupovanja in korupcije v večjih javnih podjetjih.«

»Povpraševanje po certificiranju sistemov vodenja t.i. ‘družbene odgovornosti’ se ne povečuje,« pa so odgovorili pri SIQ.

Med trgi pri certificiranju najboljši v Italiji

Pri TÜV SÜD Sava ocenjujejo, da povpraševanja po certificiranju in/ali ocenjevanjih sledijo gibanjem v Evropi in navajajo primere Nemčije, kjer je po SA8000 certificiranih devet organizacij, Avstrije z eno in Slovenije z dvema. »Izjema v Evropi je Italija, kjer je kar 2080 certifikatov,« izpostavljajo. Kot poudarjajo, je certificiranje po SA8000 utemeljeno na prostovoljnosti. »Tudi trendi na področju vključevanj organizacij v mednarodne sheme družbene odgovornosti sledijo trendom v Evropi. Največ povpraševanj je po presojah skladnosti z zahtevami shemo Sedex – SMETA ter Amfori – BSCI, ki so v bistvu presoje druge strani in jih zahtevajo kupci,« še pojasnjujejo.

V Sloveniji je v primerjavi s tujino povpraševanje po omenjenih certifikatih manjše, pa ugotavljajo pri Bureau Veritas in pojasnijo: »Povpraševanje je namreč odvisno od več dejavnikov, kot so različne zahteve trga, zakonske zahteve in ozaveščenost posameznih deležnikov v določenih državah.«

»Na obravnavanem področju zagotovo nismo med vodilnimi v svetu, kar pa nujno ne pomeni, da smo zaradi tega na tem področju slabši,« odgovarjajo pri SIQ.

Certifikati zaželeni predvsem v proizvodnih podjetjih

V katerih panogah so najbolj zaželeni tovrstni certifikati? »Na področju certificiranja po standardu SA8000 je kar četrtina podjetij, ki so certificirana, iz tekstilne industrije. Če pogledamo mednarodne sheme, te vključujejo veliko organizacij z drugih področij, kot npr. področja prehrambene industrije in industrije, ki dobavlja v te branže, kot so npr. proizvajalci embalaže,« glede razlik med panogami pojasnjujejo pri TÜV SÜD Sava in navajajo še primer sheme Sedex, kamor so vključena številna podjetja iz različnih panog, kot kaže graf. Izpostavljajo posamezne branže, kjer se vzpostavljajo tudi lastne sheme certificiranja, kot je na primer Responsible Steel. »Večina mednarodnih shem za izvajanje presoj je last proizvajalcev, ki dokazujejo svojo družbeno odgovornost in širijo zavedanje po nujnosti spoštovanja etičnih kodeksov v svoji dobaviteljski verigi. Gonilo ocenjevanj in certifikacij so tako uspešna mednarodna in domača podjetja, ki skozi zahteve dobaviteljem spodbujajo tudi postopke ocenjevanj,« dodajajo.

»SA 8000 je edina mednarodno priznana in akreditirana shema za družbeno odgovornost ter najbolj priznan standard na področju družbene odgovornosti. Je primeren za organizacije vseh velikosti, v katerikoli panogi in skoraj vseh državah sveta. Gre za prostovoljni standard, ki ne nadomešča zakonskih ali regulativnih zahtev katerekoli države,« pojasnjujejo pri Bureau Veritas, kjer sicer ocenjujejo, da je »certificiranje najbolj zaželeno zlasti v proizvodnih podjetjih, saj zagotavlja, da proizvajalci uporabljajo trajnostne proizvodne procese, okolju prijazne, varne in družbeno odgovorne delovne pogoje.«

V Sloveniji so organizacije pri certificiranju sistemov vodenja »družbene odgovornosti« zadržana, pa ugotavljajo pri SIQ: »Panoga, ki bi jo lahko izpostavili, je avtomobilska, predvsem dobavitelji. Za certificiranje se pogosteje odločajo tudi dobavitelji drugim večjim svetovnim proizvajalcem izdelkov.«

Podjetja pridobijo certifikat večinoma zaradi zahtev naročnikov

Zanimali so nas tudi razlogi, zaradi katerih se podjetja odločajo za pridobivanje certifikatov. »Velika večina organizacij naredi ta korak zaradi zahteve kupcev. Ocenjujemo, da se približno 20 odstotkov organizacij za presojo ali ocenjevanje odloči zato, ker želijo ovrednotiti svoje družbeno upravljanje in prepoznati področja, na katerih se lahko izboljšujejo,« glede razlogov za pridobitev certifikatov pojasnjujejo pri TÜV SÜD Sava. Opozarjajo, da so lahko državne spodbude pomembno gonilo razvoja tega področja, vendar je pri tem pomembno, da niso diskriminatorne in usmerjene le v določene sheme.

»Kljub dejstvu, da obstajajo podjetja, ki se v proces certificiranja družbene odgovornosti vključijo samoiniciativno, je po naših izkušnjah več takšnih, ki so na ta korak ‘prisiljena’ s strani različnih deležnikov,« ugotavljajo pri Bureau Veritas, kjer ocenjujejo, da gre največkrat seveda za kupce, ki svoje trajnostne ali družbene zaveze komunicirajo po verigah navzdol: »Od dobaviteljev zahtevajo, da izpolnjujejo kompleksne vprašalnike, ki se od kupca do kupca razlikujejo. Ravno zaradi tega je za podjetja najbolj optimalno, da pridobijo mednarodno priznan certifikat SA 8000, saj s tem zadostijo zahtevam več deležnikov.«

Podobne izkušnje imajo tudi pri SIQ: »Organizacije se za certificiranje večkrat odločajo na podlagi zunanjih vplivov kot svojih notranjih potreb.«

Družbena odgovornost podjetij in družbena blaginja

»Za dolgoročen obstoj in uspešno rast podjetij je družbeno upravljanje z merljivim in dokazljivim učinkom podjetja na kakovost življenja ljudi in okolja ključno, saj želijo ozaveščeni zaposleni, današnji kupci in vlagatelji delati z odgovornimi in etičnimi podjetji. Etično in transparentno poslovanje prispeva k družbeni blaginji,« še izpostavlja Andreja Kranjc iz TÜV SÜD Sava.

Koncept družbene odgovornosti je nekaj, česar se bodo kmalu morala lotiti vsa podjetja, pa poudarjajo pri Bureau Veritas. Pojasnjujejo: »Praksa družbene odgovornosti je zelo raznolika in je v veliki meri odvisna od konteksta v katerem se dogaja, od potreb podjetja, načina vodenja ter korporacijske kulture podjetja, od tradicije posamezne države ter številnih drugih dejavnikov. S primerno vzpostavitvijo koncepta se izboljšujejo zadovoljstvo zaposlenih, delovni pogoji, pripadnost podjetju, zmanjšujejo se fluktuacija zaposlenih, bolniške odsotnosti in število nesreč pri delu. Prav zato ima delovanje v smislu družbene odgovornosti dolgoročen pozitiven učinek na uspešnost podjetja. To dokazujejo različni primeri dobrih praks podjetij, ki ta koncept udejanjajo že nekaj časa.«

Standardi lahko pripomorejo k uspešnosti podjetja

Glede certificiranja na področju družbenega upravljanja so nas zanimale izkušnje podjetij. Med drugim o poznavanju certifikatov, izkušnje z njihovim pridobivanjem, razlogi za pridobitev, dojemanje s strani poslovnih partnerjev in potrošnikov, geografske razlike po trgih in morebitne specifične sheme, ki bi bile značilne za panogo posameznih podjetij.

Dr. Mateja Vrečer, direktorica Upravljanja kakovosti, Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto

Vrednote trajnostnega razvoja so del Krkine kulture, strategije in poslanstva. Zavezani smo visokim standardom kakovosti. Stalno nadgrajujemo procese in dosledno vpeljujemo nove zakonodajne zahteve in dobre prakse poslovanja tako na področju kakovosti procesov in izdelkov, varstva okolja, varnosti in zdravja pri delu, neprekinjenega poslovanja in varovanja informacij kot tudi na drugih področjih.

Zaradi raznolikosti področij v svoje delovanje poleg zakonodajnih zahtev, specifičnih za farmacevtsko industrijo, vključujemo tudi priporočila, ki jih narekujejo ISO-standardi. Z uvajanjem dobrih praks in različnih standardov pri zaposlenih uspešno krepimo zavedanje o pomenu kakovosti. Kakovost vgrajujemo v procese, v izdelke v vseh fazah njihovega življenjskega cikla in v vse organizacijske enote.

Mag. Lucija Kavkler, Trajnostni razvoj, kakovost in varnost, Petrol d.d.

V Petrol d.d., Ljubljana imamo certificirane sisteme vodenja kakovosti (ISO 9001), ravnanja z okoljem (ISO 14001) in upravljanja z energijo (ISO 50001) ter Družini prijazno podjetje. Poleg certificiranih sistemov so v integriran sistem vodenja podjetja vključene tudi zahteve sistema ravnanja z živili HACCP, sistema varnosti in zdravja pri delu ISO 45001 in sistema informacijske varnosti v skladu s standardom SIST ISO 27001. Petrol d.d., Ljubljana je imetnik certifikatov POR za Program odgovornega ravnanja z okoljem za izvajanje dejavnosti skladiščenja, logistike in maloprodajne mreže bencinskih servisov v Sloveniji, FSC za proizvodnjo lesnih sekancev in ISCC, ki zahteva v vseh členih dobavne verige sledljivost in spoštovanje trajnostnih meril za biogoriva.

V letu 2022 celovito pristopamo k obvladovanju ESG (okoljskih, družbenih in upravljavskih) tveganj podjetja in zato pridobivamo ESG oceno s strani mednarodne inštitucije, kar nam bo v podjetju pomagalo dolgoročno obvladovati ESG tveganja in izkoristiti ESG priložnosti.

ISO standardi se v podjetja uvajajo z namenom doseganja večje učinkovitosti procesov, transparentnosti, skladnosti ipd. in predvidevajo nenehno izboljševanje. Vse omenjeno pripomore k doseganju trajnostnih ciljev podjetja.

Kakovost in odličnost sta vpeti v strategijo Petrol d.d., Ljubljana, svoje sisteme vodenja stalno nadgrajujemo in razširjamo. Ne zaradi zahtev vlagateljev, naročnikov in kupcev, ampak zaradi zavedanja, da nam pomagajo izboljševati kakovost poslovanja, konkurenčnost in družbeno odgovornost. Podjetja in vodstva podjetij, ki imamo izkušnje s sistemi vodenja, razumemo njihov pomen pri zagotavljanju uspešnega poslovanja podjetja, certifikati so le potrditev tega. Menimo, da končni kupci certifikate s področja družbenega upravljanja prepoznavajo vedno bolj, vendar trenutno še niso ključni pri njihovih nakupnih odločitvah.

Svoje dobavitelje spodbujamo k uvajanju certificiranih sistemov s področja družbenega upravljanja, če so jih že uvedli. To upoštevamo pri njihovem ocenjevanju. Pri ocenjevanju dobaviteljev vključujemo preverjanje skladnosti poslovanja z zakonodajo, obstoj kodeksa ravnanja oz. etičnega kodeksa, kakor tudi certifikate, ki pokrivajo področja okolja in družbe (npr. certifikat ISO 14001, ISO 50001, certifikat Družini prijazno podjetje ipd.).

V Petrol d.d., Ljubljana skladno s funkcijsko odgovornostjo uvajamo certificiranje sistemov vodenja na različne trge poslovanja skupine Petrol. S poslovanjem na različnih trgih jugovzhodne Evrope in z različnimi ponudniki blaga in storitev krepimo priljubljenost certificiranja.

Za panogo Petrol d.d., Ljubljana je specifičen standard ISCC (International Sustainability and Carbon Certification), ki se uporablja za certificiranje biomase in bioenergije ter smo ga v Petrolu pridobili leta 2017 za poslovanje z biogorivi.

Mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave, Domel Holding d.d.

Certifikatov nimamo, bo pa v bližnji prihodnosti verjetno potrebno razmišljati o tem, da bi certifikate ali vsaj enega od njih pridobili. Naši kupci nas v zadnjem obdobju pogosto sprašujejo, če smo certificirani po ISO 45001.

S pridobivanjem in obnovo (vzdrževanjem) certifikatov nismo imeli težav in hkrati lahko potrdimo, da standardi oziroma smernice iz standardov pomagajo in nas usmerjajo k družbeno odgovornem delu. Vsako leto pripravimo trajnostno poročilo, ki sledi sodobnim smernicam in tudi usmeritvam standardov kljub temu, da na tem področju nismo certificirani.

Naročniki od nas ne zahtevajo certifikata (ne še), a narava posla in splošne zahteve kažejo na to, bi bil tovrstni certifikat lahko tudi naša prednost. Prav iz tega razloga smo se odločili (pred certificiranjem) izdelati Trajnostno poročilo, kjer je poudarek na družbeni odgovornosti in odgovornem ravnanju družbe. Fizičnih oseb kot končnih kupcev pravzaprav nimamo, mnenje pa je, da je certifikat bolje sprejet in prepoznan pri poslovnih naročnikih.

Certifikata za družbeno odgovornost nimamo in izpolnjevanje njegovih zahtev ne prenesemo na dobavitelje. Imamo pa svoj kodeks ravnanja, kjer so zajeti le drobci celotnega spektra družbene odgovornosti. Kodeksa ravnanja predstavimo tudi dobaviteljem in zahtevamo ravnanje v skladu s tem.

Poleg Slovenije smo odprli podjetja tudi v Srbiji in na Kitajskem. V vseh naših podjetjih delujemo enako. Glede družbene odgovornosti delujejo vsa podjetje po enakem principu. Kodeks ravnanja, načela in vrednote so v vseh podjetjih praktično identična. Kodeks ravnanja zavezuje vsa naša podjetja, na vseh trgih, kjer smo prisotni. V primeru, ko bomo pridobivali certifikat družbene odgovornosti, bodo zahteve in praksa zagotovo preneseno na vsa naša podjetja v skupini.

Ne, s področja družbene odgovornosti ne.

VIR: Zelena Slovenija