Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je obiskal Steklarno Hrastnik, ki je v okviru konzorcija skupaj s še 9 drugimi partnerskimi podjetji pridobila 2,2 milijona evrov finančne spodbude za celovito digitalizacijo steklarske proizvodnje v vseh 10 podjetjih.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je obiskal Steklarno Hrastnik, ki je v okviru konzorcija skupaj s še 9 drugimi partnerskimi podjetji pridobila 2,2 milijona evrov finančne spodbude za celovito digitalizacijo steklarske proizvodnje v vseh 10 podjetjih. Gospodarsko ministrstvo je v zadnjih treh letih dodelilo več kot 85 mio evrov subvencij in vavčerjev za digitalizacijo za okvirno 1900 projektov digitalizacije v podjetjih.
Minister Matjaž Han je ob tem izpostavil: »Celotno globalno gospodarstvo je v fazi temeljite preobrazbe in ena od njih je digitalna. Od hitrosti in smeri digitalizacije je odvisna tudi prihodnja konkurenčnost našega gospodarstva. Digitalizacija gospodarstva je zato ena ključnih prioritet našega ministrstva na vseh treh področjih: gospodarstva, turizma in športa,« in dodal, da je: »ministrstvo skupaj z izvajalskimi organizacijami v zadnjih treh letih dodelilo več kot 85 milijonov evrov subvencij in vavčerjev za digitalizacijo za okvirno 1900 projektov digitalizacije v podjetjih.«
Projekt Celovita digitalna transformacija v steklarski industriji (CEDIT.SI) je eden izmed podprtih projektov na lani objavljenem javnem razpisu Digitalna preobrazba gospodarstva. Steklarna Hrastnik je skupaj z devetimi drugimi partnerskimi podjetji pridobila podporo 2,2 milijona evrov za projekt v vrednosti 4,6 milijona evrov upravičenih stroškov.
»Veseli me, da bomo s tem Steklarni Hrastnik pomagali pri izvedbi celovite digitalne preobrazbe steklarske proizvodnje, vključno z digitalno preobrazbo 9 partnerskih podjetij. Na ta način Steklarna Hrastnik postaja poleg 'zelenega' in 'kreativnega' tudi 'pametno' podjetje, kar pa je tudi razpoznavni slogan slovenskega gospodarstva,« je poudaril minister Han.
Mag. Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik, je ob tej priložnosti povedal: »Tudi zaradi takšnih razpisov in posluha gospodarskega ministrstva bomo steklarsko proizvodnjo v času trajanja s partnerji projekta digitalizirali na več področjih, in sicer na področju inovativnosti, organizacije in upravljanja poslovanja ter trga. Med drugim bodo med novostmi nove oziroma nadgrajene tehnologije in aplikacije, novi poslovni modeli za različne trge, razvoj modelov strojnega učenja za optimizacijo proizvodnje, velepodatkovne rešitve, inovativne metodologije, posodobitev operativnih stroškov, krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skrajšanje časa plasiranja na trg novih inovativnih produktov ter druge inovacije.«
Podpora države digitalizaciji slovenskega gospodarstva
Slovenija ima sprejeto Strategijo digitalne transformacije gospodarstva, ki jo je vlada sprejela lani. Na področju digitalizacije gospodarstva Slovenija želi do leta 2030 priti med prvih 5 držav v EU na DESI indeksu (indeks, ki meri digitalno gospodarstvo in družbo) ter na tem indeksu med prve 3 države v EU po stopnji uvajanja naprednih digitalnih tehnologij v poslovanje.
Zadnji rezultati kažejo, da ukrepi države učinkujejo, saj je Slovenija lani na DESI lestvici napredovala za dve mesti in se uvrstila na 11. mesto med 27. državami članicami EU, pri stopnji uvajanja digitalizacije pa se je uvrstila na 9. mesto.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport finančno in vsebinsko podpira digitalizacijo podjetij na več področjih:
- Spodbuja vključitev naprednih digitalnih tehnologij v poslovne procese (avtomatizacija, robotika, velepodatki, umetna inteligenca, tehnologija veriženja podatkovnih blokov, digitalni dvojčki in platforme, internet stvari ipd.);
- Zagotavlja podporno okolje za digitalizacijo in inovativnost, v katerem se lahko podjetja digitalno razvijajo;
- Krepi kompetence zaposlenih in vodstev v podjetjih za čim hitrejšo uporabo novih digitalnih tehnologij;
- Omogoča in povečuje internacionalizacijo in vključevanje slovenskih podjetij in organizacij v čezmejne, več-državne projekte na področju naprednih digitalnih tehnologij (npr. na področju naslednje generacije evropskega »oblaka«, mikroelektronike – polprevodnikov, čipov ipd.).
Napredne digitalne tehnologije omogočajo optimizacijo poslovnih procesov in večjo učinkovitost poslovanja ter večjo konkurenčnost in prilagodljivost podjetij novim zahtevam trga in kupcev.
Ministrstvo izvaja številne ukrepe za pomoč gospodarstvu za digitalno preobrazbo, in sicer preko vavčerjev malih vrednosti preko Slovenskega podjetniškega sklada, javnega razpisa za mala in srednje velika podjetja, spodbud podjetjem za e-poslovanje. Lani pa je ministrstvo objavilo tudi javni razpis Digitalna preobrazba gospodarstva, s katerim je podprlo celovito digitalno preobrazbo velikih podjetij in njihovih partnerjev, ki delujejo v konzorcijih z mikro, malimi in srednje velikimi podjetji, vključno z zagonskimi in hitro rastočimi podjetji. Ministrstvo je finančno podprlo 23 vlog konzorcijev podjetij v skupni vrednosti 43,8 milijona evrov, kar je vključevalo sredstva Republike Slovenije in Evropske unije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU.
O projektu CEDIT.SI
Namen projekta CEDIT.SI je celovita digitalna preobrazba v verigah vrednosti življenjskih ciklov steklene embalaže, kar je skladno z namenom javnega razpisa Digitalna preobrazba gospodarstva. Cilj dodeljenih investicijskih spodbud je aktivno prispevati k celoviti digitalni preobrazbi poslovnih funkcij za dvig in rast produktivnosti, optimizacijo in znižanje proizvodnih stroškov ter večjo konkurenčnost z inovativnimi tehnologijami.
Projekt poleg napredne digitalizacije steklarske proizvodnje obsega tako digitalno preobrazbo konzorcijskih partnerjev kot tudi digitalizacijo interakcij z zunanjimi deležniki projekta. Natančneje bo uvedenih 8 naprednih digitalnih tehnologij ter transformiranih 14 poslovnih funkcij pri skupno 10 konzorcijskih partnerjih. To so Steklarna Hrastnik d. o. o., Logix d. o. o., ITS d. o. o., Mikrocop d. o. o., Solvera Lynx d. o. o., Comsensus d. o. o., MeiaInteractive Franc Dolenc s. p., Meta Smart Factory d. o. o., RCR d. o. o. in Analitica d. o. o. Končni rezultat projekta bo krepitev konkurenčnosti vseh partnerjev projekta ter prispevek k odprtemu inoviranju in trajnostno naravnani družbi kot osnovi za rast digitalne ekonomije.
VIR: MGTŠ
