pripravil Aleš Kocjan

Ribnica, 4. septembra - V času Ribniškega sejma, največje turistično-etnološke prireditev pri nas, se središče Ribnice prvo nedeljo v septembru spremeni v živahno sejmišče. Izdelovalci znamenite suhe robe in drugi želijo predstaviti in prodati čim več izdelkov, obiskovalci pa opraviti čim boljši nakup. Letos je sejem pritegnil kar 70 rokodelcev in 35.000 obiskovalcev.

Na sejmu se je predstavilo 25 domačih izdelovalcev suhe robe in lončenih izdelkov ter 45 drugih rokodelcev iz vse Slovenije. Na 330 stojnicah je bilo na voljo vse, od žlic, metel, zobotrebcev ter lesenih in lončenih posod, do najrazličnejših drugih izdelkov.

Po besedah podpredsednice Turističnega društva Ribnica Alenke Pahulje sejem običajno obišče okoli 30.000 obiskovalcev, letos so jih po ocenah policije in gasilcev našteli najmanj 35.000, kar ocenjuje kot izjemno.

Dogajanje se je začelo zgodaj dopoldne z nagovori na osrednjem trgu Ribnice, med drugem nekdanjega kmetijskega ministra in novega veleposlanik Slovenije v Vatikanu Franca Buta. Sledila je sejemska povorka, na kateri se je predstavilo etnoloških 12 skupin, nato pa živahno sejemsko trgovanje, ki je ob nastopu Pera Lovšina, prikazih izdelovanja suhe robe ter bogati kulinariki trajalo vse do večera.

Po oceni Pahulje je celotno dogajanje teklo gladko. Minilo je brez odpovedi najemnikov stojnic, prav tako ni bilo izgredov, do katerih ob tako veliki množici lahko pride. Služilo jim je tudi vreme.

Dogajanje med stojnicami je bilo ves dan živahno. Organizatorje je po njenih besedah najbolj presenetilo, da so se ljudje v središče Ribnice v nasprotju s prejšnjimi leti začeli zgrinjati že zjutraj, "kar pomeni, da smo bili uspešni tudi pri promociji sejma".

Najemniki stojnic so po besedah podpredsednice turističnega društva na koncu prodajo ocenili kot izjemno, obiskovalcem pa je bila všeč predvsem izpopolnjena kulinarična ponudba, ki so ji organizatorju posvetili še posebno pozornost.

"Ponudniki izdelkov so sicer opazili, da so bili letos obiskovalci pri nakupih nekoliko bolj selektivni. Nekateri izdelki, ki so šli prejšnja leta takoj v prodajo, se letos niso prodajali tako dobro. Tudi cene so bile letos višje kot lani, ponekod tudi do dvakrat," je za STA povedala Alenka Pahulje.

So pa po njenih besedah ponudniki cene sproti prilagajali povpraševanju. Obiskovalci so si lahko cene še dodatno znižali, če so vešči pogajanj. "Nasploh so pogajanja s prodajalci za izdelek na Ribniškem sejmu zaželena, če ne že kar nujna. Na to so navajeni tudi sami prodajalci," je dodala.

Ribniški sejem so sicer letos v Ribnici pripravili že 46. Prvič je potekal leta 1976, do danes pa je odpadel le dvakrat v času epidemije koronavirusa in leta 1988, ko so ga morali odpovedati zaradi slabega vremena.

Sejem ima poudarjeno etnološko noto, saj je Ribnica s širšo okolico znana po izdelovanju suhe robe (izdelkov iz lesa za gospodinjstvo in kmetijstvo), ter lončarstvu (izdelkih iz gline). Na sejmu se tako predstavijo predvsem izdelovalci suhe robe in lončarji, pa tudi drugi rokodelci iz vse Slovenije.

Po besedah podpredsednice ribniškega turističnega društva med slednjimi velja velik interes za najem stojnice, saj sejem slovi po dobrem povpraševanju in prodaji: "Tako da imajo na Ribniškem sejmu ponavadi precejšen dobiček."

Mnogim izdelovalcem je poleg dobička pomembno tudi, da se ohranja njihova obrt. Eden redkih rokodelcev, ki svoje izdelke še izdeluje ročno, Franc Jaklič je do zdaj sodeloval na vseh sejmih, razen na prvih dveh, ker je takrat služil vojaški rok, je povedal za STA. Na sejmu se predstavlja, da proda svoje izdelke, pa tudi, da prispevka k ohranjanju tradicije izdelave suhe robe.

"Prodaja na Ribniškem sejmu je bila včasih boljša, zdaj je malo slabša, a še vedno dobra. Predvsem je odvisno, kakšne izdelke imaš. Če so zanimivi, gredo dobro v promet," pravi Jaklič, ki sicer izdeluje predvsem lesene posode.

Svoje izdelke pogosto prodaja na sejmih, pa tudi preko drugih trgovcev, največji del pa jih proda že znanemu kupcu v Avstrijo. "Sodelujeva skupaj z bratrancem. Jaz delam posode različnih velikosti, v katere se lahko shrani žito, on pa lesene mlinčke, v katerih se lahko to žito zmelje tik pred uporabo. Sveže mleta moka je namreč najboljša za uporabo, saj na ta način ohrani največ koristnih stvari," pravi.

V Ribnici in širši okolici sicer suho robo izdelujejo že od 14. stoletja. Obrt je razmah dobila zlasti po 23. oktobru 1492, ko je cesar Friderik III. izdal tako imenovani krošnjarski patent, privilegij, s katerim je tamkajšnjim kmetom dodelil pravico do prostega trgovanja z žitom, platnom in doma izdelano suho robo po deželah v svojem cesarstvu. Vsako leto 23. oktobra zato v Ribnici tudi obeležujejo občinski praznik.

Kot pravijo v Rokodelskem centru Ribnica, v Ribnici in okolici včasih praktično ni bilo domačije, kjer ne bi izdelovali suhe robe, zadnja leta pa se obseg obrti naglo zmanjšuje. Mladi se namreč raje odločajo za druge, donosnejše službe, tradicionalno ročno izdelavo suhe robe pa vse bolj izpodriva množična, strojna.

Tudi znamenitih krošnjarjev, ki so otovorjeni z izdelki suhe robe na hrbtu hodili od vasi do vasi in prodajali svoje izdelke, ni več. Po besedah etnologinje Polone Rigler Grm iz Rokodelskega centra Ribnica danes prevladuje prodaja na sejmih, s kombiji, preko različnih trgovin in tudi spleta. "Temeljna filozofija Ribničana namreč je, da je najpomembnejše, da se izdelki prodajo, zato se je pripravljen tudi prilagoditi," je povedala za STA.

Da ne bi obrt izdelovanja suhe robe povsem izumrla, jo skušajo v Rokodelskem centru Ribnica ohranjati na različne način. Preko delavnic in tečajev skušajo znanje predajati mlajšim rodovom. Organizirajo tudi razstave in prikaze izdelovanja suhe robe in lončenih izdelkov.

VIR: STAkrog