25. marec – 16. julij 2023 I Posebna razstava Muzeja uporabnih umetnosti, Kunstgewerbemuseum I Berlin
25. marec – 16. julij 2023 I Posebna razstava Muzeja uporabnih umetnosti, Kunstgewerbemuseum I Berlin
Ogled za novinarje: petek, 24. marec 2023, 11.00
Odprtje razstave: petek, 24. marec 2023, 19.0
Jutri v Muzeju uporabnih umetnosti (Kunstgewerbemuseum) v Berlinu odpirajo razstavo Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu, pri kateri sodeluje tudi Muzej za oblikovanje in arhitekturo (MAO) iz Ljubljane s kustosinjo Cvetko Požar.
Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu je razstavni projekt, ki obravnava vlogo in vpliv oblikovanja v državah nekdanjega vzhodnega bloka in nekdanje Jugoslavije v obdobju med petdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Razstava je rezultat sodelovanja inovativne mreže kustosov in institucij, ki so se združili, da bi s skupnimi močmi odprli nove, presenetljive poglede na zapletene vidike področja oblikovanja v regiji, ki širši (zlasti zahodni) javnosti ostaja neznana. Gonilne sile projekta Retrotopija s svojim obsežnim raziskovalnim delom tako odločilno prispevajo k že zdavnaj potrebni ponovni oceni globalne in dekolonialne zgodovine oblikovanja.
Da lahko vizije prihodnosti vplivajo na družbo, morajo imeti konkretno prostorsko in vizualno obliko. Urbanizem, arhitektura in oblikovanje imajo ključno vlogo v diskurzih in praksah, ki si prizadevajo oblikovati boljše svetove. Navdušena vera v moč tehnologije in strast do načrtovanja sta bili vedno gonilni sili sistemskega oblikovanja ter oblikovanja zasebnih in javnih prostorov, pa tudi vesolja. Na tej razstavi so prvič po več desetletjih zbrana dela številnih vplivnih oblikovalcev iz postsocialističnih držav, kot so Estonija, Litva, Poljska, Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Slovenija in Ukrajina.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje na razstavi predstavlja dva projekta: neuresničen projekt vrstne hiše Trata arhitektov Janeza Lajovca, Vladimirja Mušiča, Antona Pibernika in Savina Severja, ki je služilo za prikaz novih bivalnih konceptov širši javnosti. Funkcionalno stanovanje z racionalno oblikovanim, standardiziranim pohištvom in opremo je postalo promotor napredka in modernega življenjskega sloga; ter Delavski dom Trbovlje, delo arhitektov Marka Župančiča in Otona Gasparija, kot primer moderne javne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju; v petdesetih letih je bil izveden s skupnimi močmi lokalne skupnosti in krajanov, s samoprispevki in prostovoljnim delom. Bil je vzor za gradnjo delavskih in kulturnih domov po vsej Jugoslaviji.
Fotografija: Janez Lajovic, Vladimir Mušič, Anton Pibernik, Savin Sever, interier vrstne hiše Trata na razstavi Stanovanje za naše razmere, 1956, Ljubljana, Foto: Janez Kališnik, MAO, Ljubljana
VIR: MAO
Ogled za novinarje: petek, 24. marec 2023, 11.00
Odprtje razstave: petek, 24. marec 2023, 19.0
Jutri v Muzeju uporabnih umetnosti (Kunstgewerbemuseum) v Berlinu odpirajo razstavo Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu, pri kateri sodeluje tudi Muzej za oblikovanje in arhitekturo (MAO) iz Ljubljane s kustosinjo Cvetko Požar.
Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu je razstavni projekt, ki obravnava vlogo in vpliv oblikovanja v državah nekdanjega vzhodnega bloka in nekdanje Jugoslavije v obdobju med petdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Razstava je rezultat sodelovanja inovativne mreže kustosov in institucij, ki so se združili, da bi s skupnimi močmi odprli nove, presenetljive poglede na zapletene vidike področja oblikovanja v regiji, ki širši (zlasti zahodni) javnosti ostaja neznana. Gonilne sile projekta Retrotopija s svojim obsežnim raziskovalnim delom tako odločilno prispevajo k že zdavnaj potrebni ponovni oceni globalne in dekolonialne zgodovine oblikovanja.
Da lahko vizije prihodnosti vplivajo na družbo, morajo imeti konkretno prostorsko in vizualno obliko. Urbanizem, arhitektura in oblikovanje imajo ključno vlogo v diskurzih in praksah, ki si prizadevajo oblikovati boljše svetove. Navdušena vera v moč tehnologije in strast do načrtovanja sta bili vedno gonilni sili sistemskega oblikovanja ter oblikovanja zasebnih in javnih prostorov, pa tudi vesolja. Na tej razstavi so prvič po več desetletjih zbrana dela številnih vplivnih oblikovalcev iz postsocialističnih držav, kot so Estonija, Litva, Poljska, Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Slovenija in Ukrajina.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje na razstavi predstavlja dva projekta: neuresničen projekt vrstne hiše Trata arhitektov Janeza Lajovca, Vladimirja Mušiča, Antona Pibernika in Savina Severja, ki je služilo za prikaz novih bivalnih konceptov širši javnosti. Funkcionalno stanovanje z racionalno oblikovanim, standardiziranim pohištvom in opremo je postalo promotor napredka in modernega življenjskega sloga; ter Delavski dom Trbovlje, delo arhitektov Marka Župančiča in Otona Gasparija, kot primer moderne javne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju; v petdesetih letih je bil izveden s skupnimi močmi lokalne skupnosti in krajanov, s samoprispevki in prostovoljnim delom. Bil je vzor za gradnjo delavskih in kulturnih domov po vsej Jugoslaviji.
Fotografija: Janez Lajovic, Vladimir Mušič, Anton Pibernik, Savin Sever, interier vrstne hiše Trata na razstavi Stanovanje za naše razmere, 1956, Ljubljana, Foto: Janez Kališnik, MAO, Ljubljana
VIR: MAO
