- V koraku s časom: leta 1973 je Opel uvedel varnostne pasove kot serijsko opremo za vsa  vozila, tri leta pred tem, ko so v Nemčiji postali obvezni; 

- Začetek leta 1968: Opel Kadett, Admiral in Diplomat so že bili na voljo s prednjimi  varnostnimi pasovi; 

- Udobno: Omega 1986 - prvi avtomobil s serijsko nastavljivimi varnostnimi pasovi po višini; - Novost: Nova Astra Electric, ki na slovenski trg prihaja v zadnjem kvartalu 2023, z dodatno  razvitim sistemom proti blokadi s pasovi. 

Rüsselsheim. Prva elektrificirana Opel Astra, ki na slovenski trg prihaja v zadnjem trimesečju,  je polna tehničnih posebnosti - na novo razvit elektromotor, žarometi Intelli-Lux LED® Pixel  Light s skupno 168 LED elementi, projekcijski zaslon ali glasovno prepoznavanje "Hey Opel".  Toda, inženirji so uspešnico kompaktnega razreda dodatno razvili tudi na manj vidnih  področjih. Zaradi ene od posebnih varnostnih funkcij je nova električna Astra zdaj še bolj  varna: prilagodljiv omejevalnik sile v varnostnem pasu. Ta še natančneje uravnava silo pasu,  ki deluje na telo med trkom, da bi čim bolj zmanjšala poškodbe in hkrati čim bolj zaščitila  voznika. 

Prilagodljivo nadzorovani sistem zadrževanja potnikov s pomočjo senzorjev prepozna resnost  nesreče in optimalno prilagodi silo varnostnega pasu pri trku. Gre za dodatno varnostno  prednost, ki lahko pomeni veliko razliko. “Kljub vsem zračnim blazinam in asistenčnim  varnostnim sistemom je varnostni pas še vedno najpomembnejši rešitelj v avtomobilu," pravi  Peter Schüßler, vodja pasivnih zadrževalnih sistemov pri Oplu v Rüsselsheimu.  Najpomembnejši od vseh varnostnih elementov letos poleti praznuje častitljivo obletnico:  Pred 50 leti, leta 1973, je Opel v vse modele začel serijsko vgrajevati tritočkovne sisteme  varnostnih pasov s praktičnim upravljanjem z eno roko in to tri leta pred tem, ko je bilo v  Nemčiji obvezno pripenjanje z varnostnim pasom. V petdesetih letih se je zgodilo veliko: v  vsakem Oplovem modelu je bilo v povprečju nameščenih 15 metrov varnostnih pasov, v petih desetletjih je bilo tako skupaj izdelanih približno 750 milijonov metrov trakov varnostnih  pasov, kar ustreza 18 obhodom ekvatorja. 

Varnost je pri Oplu na prvem mestu: varnostni pas kot rešitelj življenja Oplovi inženirji so že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preizkušali varnostne pasove kot  sistem za zadrževanje življenj v avtomobilih. Že aprila 1968 je bilo med drugim mogoče  avtomobile Opel Kadett, Admiral in Diplomat naročiti s prednjimi varnostnimi pasovi. Oktobra  1970 je sledil klasični kupe Manta A. Oplov reševalni sistem je bil serijsko na voljo tudi v  športnih modelih, na primer v Kadettu B Rallye iz leta 1967 in v Commodoru A GS leto pozneje. 

Hkrati se je Opel že zgodaj aktivno zavzemal za uvedbo varnostnih pasov in s tem prevzel  pionirsko vlogo. Leta 1969 so Oplovi inženirji predstavnikom medijev v testnem centru v  Dudenhofnu predstavili rezultate svojega programa za raziskave nesreč. Najpomembnejše  sporočilo je bilo, da več kot polovica žrtev nesreč bi lahko bila še vedno živa, če bi uporabljala  varnostne pasove. V začetku leta 1972 je Oplovo vodstvo vsem zaposlenim poslalo pismo, v  katerem jih je pozvalo k uporabi varnostnih pasov in vsem zaposlenim ponudilo popust pri  nakupu varnostnih pasov za naknadno montažo v njihove že obstoječe avtomobile. Ponudba  se je izkazala za zelo priljubljeno, saj je bilo v zelo kratkem času zagotovljenih 12 000  kompletov varnostnih pasov. 

Širša javnost je nekoliko bolj zadržano sprejemala varnostni pas kot nepogrešljiv del varnosti  v vozilu. Milijoni ljudi se sprva niso hoteli pripeti, saj so mnogi menili, da je uporaba  varnostnega pasu preveč okorna. Še posebej, če so avtomobil uporabljali različni družinski  člani in je bilo treba varnostni pas v vsakem primeru prilagoditi. To težavo je kmalu rešil  samodejni navijalec varnostnega pasu. Dolgo pa se je zdelo, da ni rešitve za različne  predsodke, kot so: varnostni pas omejuje osebno svobodo, njegov varnostni učinek pa je  vprašljiv. Pomisleki so bili utišani, ko je število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah začelo  upadati.

Hkrati so strokovnjaki za varnost nenehno izboljševali sisteme. Leta 1986 je bil Opel Omega  prvi avtomobil na svetu, ki je serijsko ponujal po višini nastavljive varnostne pasove na  sprednjih in zadnjih sedežih. Leta 1991 je Opel predstavil zategovalnik varnostnih pasov v Astri  F, nato pa še zračno blazino polne velikosti in aktivne druge varnostne sisteme, kot sta  protiblokirni zavorni sistem in elektronski stabilizacijski program. 

Zlasti zračne blazine še dodatno zmanjšajo tveganje poškodb ob predpostavki, da so voznik in  potniki dejansko pripeti. En sistem v primeru trka zadrži telo, drugi pa ublaži udarec. Varnostni  pas absorbira približno dve tretjini energije trka. Prvi omejevalniki sile varnostnega pasu so se  pričeli uporabljati leta 2000, da bi se izognili največjim obremenitvam. Druge izboljšave  povečujejo udobje, na primer električni podajalnik varnostnih pasov v kabrioletih. 

Oplovi inženirji so že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovili še en ključni dejavnik za  večjo varnost: varnostni volanski drog. Preprečevanje vdora volana in stebrička v potniški  prostor je še vedno eno od izhodišč varnostne strategije. V primeru trka se volanski stebriček  rahlo sesede. Tako sistem v kombinaciji z varnostnim pasom in zračno blazino omogoča  dinamično razdaljo do 100 milimetrov - ključni milimetri, ki zmanjšujejo tveganje poškodb. 

Prilagodljivi omejevalnik sile varnostnega pasu, ki je zdaj nameščen v Opel Astri Electric, ima  še bolj izpopolnjen "protiblokirni zavorni sistem" za varnostni pas. "Sila pasu je med trkom  elektronsko nadzorovana," pojasnjujejo strokovnjaki. "Za merjenje biomehanske  obremenitve prsnega koša so v preskusno lutko THOR (Test device for Human Occupant  Restraint - testna naprava za zadrževanje potnikov) vgrajeni štirje senzorji." V prejšnjih  različicah so bile mogoče le posamezne meritve. To povečanje občutljivosti je omogočila najnovejša generacija preskusnih lutk za trke, ki se uporabljajo od leta 2020. 

Razvoj varnostnega pasu je neločljivo povezan z nadaljnjim razvojem inteligentnih  visokotehnoloških lutk, ki se uporabljajo pri poizkusih za simulacijo učinkov trka na človeško  telo, preden je varnostni sistem odobren za serijsko proizvodnjo. Najmlajša generacija lutk, znana pod imenom kratice THOR, je opremljena z več kot 120 senzorji in elektronsko zaznava,  ter sporoča kaj se z njo zgodi v primeru trka. S pomočjo te lutke je bil razvit prilagodljivi  omejevalnik sile v varnostnem pasu, ki je bil najprej uporabljen v vozilu Opel Mokka, zdaj pa  v Astri. To je še en mejnik v desetletjih razvoja pasivnih varnostnih elementov, možnosti pa še  zdaleč niso izčrpane. 

Od leta 2026 naj bi na primer testi varstva potrošnikov ocenjevali vrednosti poškodb, ki  upoštevajo bolj krhko kostno strukturo starejših občanov. Ekipa v Rüsselsheimu pa je  usmerjena tudi v bolj oddaljeno prihodnost: avtonomna vožnja bo namreč marsikaj  popolnoma spremenila. Predvsem zato, ker potniki v vozilu ne bodo več nujno sedeli obrnjeni  naprej, temveč bodo lahko bili obrnjeni drug proti drugemu. Nekateri bodo lahko celo ležali.  Varnostni pasovi bi tako lahko bili popolnoma integrirani v sedeže. "Intenzivno se že  ukvarjamo s tem, kaj to podrobno pomeni za zadrževalne sisteme," pojasnjuje Peter Schüßler.  Z avtonomno vožnjo bo zgodba o uspehu varnostnih pasov, ki traja že pet desetletij, vstopila  v novo obdobje reševanja življenj. 

Ajda Žižek, AW SLO Distribution d. o. o. (+386 (0)41 419 622, ajda.zizek@autowallis.com).  

Opel je eden največjih evropskih proizvajalcev avtomobilov in je z obsežno ofenzivo elektrifikacije  prevzel vodilno vlogo pri zmanjšanju emisij CO2. Podjetje je v Rüsselsheimu v Nemčiji leta 1862  ustanovil Adam Opel. Avtomobile so začeli izdelovati leta 1899. Opel je del korporacije Stellantis NV,  globalno vodilnega podjetja, ustvarjenega za novo dobo trajnostne mobilnosti, ki je januarja 2021  nastalo z združitvijo Groupe PSA in FCA Group. Skupaj z britansko sestrsko znamko Vauxhall je Opel  prisoten v več kot 60 državah po vsem svetu. Opel dosledno izvaja strategijo elektrifikacije za  zagotavljanje trajnostnega uspeha in izpolnitev pričakovanj uporabnikov glede mobilnosti v  prihodnosti. Do konca leta 2024 bodo vsi evropski Oplovi modeli osebnih vozil na voljo tudi v  elektrificirani različici. Od leta 2028 bo Opel v Evropi osredotočen izključno na baterijsko-električna  vozila.  

Obiščite https://int-media.opel.com 

AW SLO Distribution d. o. o. je hčerinsko podjetje AW OPL Distribution Kft. s sedežem na Madžarskem,  ki se že 30 let ukvarja z avtomobilskim poslom v srednji in vzhodni Evropi. Decembra 2020 je podjetje  postalo veleprodajni uvoznik za vozila Opel v Sloveniji in v ospredje postavlja tako partnerje kot  stranke. Verjame v prvovrstne storitve skozi učinkovit poslovni model z agilnimi odločitvami in  osredotočenostjo na vsako posamezno stranko. V podjetju AW SLO Distribution d. o. o. smo zavezani  k rasti in razvoju, ter dolgoročnemu uspešnemu poslovanju Opla in skrbi za blagovno znamko v  Sloveniji tudi v prihodnje.

VIR: OPEL