V ZDA je »vratar« inflacije ameriška centralna banka Federal Reserve (v nadaljevanju: FED). Na septembrskem zasedanju FED smo bili priča tretjemu zaporednemu zvišanju obrestne mere za 0,75 odstotne točke. Kaj to pomeni? Inflacija v ZDA še vedno narašča, centralni bankirji pa so odločeni še bolj zaostriti denarno politiko. Referenčne obrestne mere so se v ZDA gibale v razponu od 3 % do 3,25 %. 

Vsaka regija ima svoje lastne specifikacije. Okvirne stopnje inflacije v EU in ZDA se gibljejo v razponu od 8 do 9 %. Razlike so predvsem v pristopu k denarni politiki in v boju proti inflaciji. Zvezna centralna banka se sooča z večjim izzivom kot Evropska centralna banka, kar se kaže pri določanju ključnih obrestnih mer. 

Tudi v Evropi se čutijo razlike med državami. Na Češkem, na primer, visoka inflacija opazno zmanjšuje rast realnih plač. Posledično zlasti na Češkem opažamo upad kupne moči nepremičnin; gospodinjstva začenjajo vse bolj varčevati. Med najdražjimi sta energija in hrana, zaradi česar bi se lahko skupna inflacija v prihodnjih mesecih povzpela do 20 %. 

Če pogledamo razmere v Sloveniji, se je vrednost kazalnika gospodarske klime septembra precej znižala in je bila pod dolgoročnim povprečjem. Pri tem lahko opazimo trend naraščanja cen hrane, ki so bile na letni ravni višje za 14,4 odstotka in bodo po napovedih še naraščale. Na drugi strani je segment nepremičnin. Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji, zlasti tistih v uporabi, so se v drugem četrtletju še naprej zviševale. Tako kot v drugih državah se tudi na tem trgu zmanjšuje zaupanje potrošnikov, ki je zaradi manjše kupne moči gospodinjstev in hitro rastočih cen precej nižje kot pred letom dni. Potrošnike skrbijo tudi višje cene gradbenih materialov, visoke cene surovin in energentov.

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) v Evropski uniji avgusta 2022 po državah. (Vir: Statista.com)

V teh časih je vsak vlagatelj zaskrbljen, kam vložiti svoja sredstva, da ne bodo ogrožena. Ena od priložnosti so lahko nekatere vrste blaga, kot sta nafta in plin. Danes smo priča zmanjšanju ponudbe, kar lahko privede do izjemno visokih cen energentov v Evropi in posledično do visokih stroškov električne energije. Takšne podražitve vodijo do likvidnostnih težav, morebitnih stečajev in političnih nemirov. 

Druga možnost so surovine, kot sta pšenica in koruza. Po eni strani so višje cene kmetijskih proizvodov dobre za kmete in vlagatelje v te proizvode. Po drugi strani pa se te cene odražajo v ceni hrane.

Uspešnost terminskih pogodb na ameriško pšenico v zadnjih petih letih. (Vir: Investing.com)

V zadnjem času lahko vidimo, da so v ugodnem položaju energetska podjetja. Eno takih podjetij je ameriško podjetje Exxon Mobile, ki je v drugem četrtletju leta 2022 poročalo o dobičku v višini 17,9 milijarde dolarjev, kar pomeni, da se je njegov dobiček v primerjavi s prejšnjim obdobjem potrojil. Takšna razlika lahko zanima več vlagateljev, tisti, ki jih energetski sektor doslej ni zanimal, pa so morda že spremenili svoj pogled.

Uspešnost delnic družbe Exxon Mobil Corp v zadnjih petih letih (Vir: Investing.com)

Naslednja v vrsti je družba British Petroleum, katere dobiček v prvem četrtletju je bil trikrat višji od lanskega (9,1 milijarde USD). Tudi druga podjetja v panogi imajo razlog za veselje. Nemška energetska skupina RWE je v prvi polovici leta 2022 povečala dobiček za več kot tretjino na 2,8 milijarde evrov, avstrijsko komunalno podjetje ÖMV pa je v prvih dveh četrtletjih povečalo dobiček za 124 %. Edino, kar bi lahko ogrozilo razvoj teh podjetij, so državni predpisi o cenah in davki na presežne dobičke. 

Še en sektor, ki bo imel koristi od naraščajočih cen hrane, je sektor trgovine na drobno. Vendar pa inflacija ne vpliva na podjetja na enak način, saj je treba upoštevati tudi druge dejavnike. Na splošno pa lahko rečemo, da bi se moral maloprodajni sektor v bližnji prihodnosti okrepiti. Tako je lahko visoka inflacija tudi dobra priložnost za vlagatelje, da razširijo svoje portfelje.

PR: IPPR, Lucia Žárska, ProfitLevel