Služba za komuniciranje RTV Slovenija

9. januar 2023 ob 12:55
Televizija Slovenija

Uredništvo izobraževalnih oddaj je tudi januarja in februarja pripravilo zanimive, poglobljene, relevantne in aktualne izobraževalno-dokumentarne vsebine, ki bodo bogatile sredine popoldneve na TV SLO 1.

Avtorica dokumentarne serije Posebne zgodbe Milica Prešeren v novih dveh delih, ki bosta na sporedu 18. in 25. januarja, pozornost namenja življenju z diagnozo ADHD in posameznikom z gibalnimi in glasovnimi tiki. Serija Posebne zgodbe sicer daje glas posameznikom z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Posebne zgodbe so tudi zgodbe tistih, katerih življenje zaznamujejo različni izzivi, spoznanja in na prvi pogled obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. Osebne zgodbe dopolnjujejo znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. Pretekli deli dokumentarne serije so kadarkoli dostopni na portalu RTV 365.

Maja Pavlin, avtorica serije Kdo se boji slovenščine?, bo tudi v četrti sezoni te zabavne in poučne dokumentarne serije odkrivala mladim privlačne načine raziskovanja maternega jezika. V prvem delu, ki bo na sporedu 1. februarja, se bomo v seriji prepustili čarobnosti pripovedovanja. Na kulturni praznik, 8. februarja, bo pozornost usmerjena v bodoče pesnike in pisatelje, urednike, publiciste …, ki svoj materni jezik danes gnetejo v šolskih glasilih. S tretjim delom, na sporedu bo 15. februarja, pa bo serija zaokrožila trojček interesnih govoric – lani smo spoznali argo in sleng, letos nas čaka še žargon - govorica obrtnikov, strokovnjakov s specifičnih področij. Pretekli deli serije Kdo se boji slovenščine?, ki je je namenjena mlajšim gledalcem in spodbuja njihovo razmišljanje o maternem jeziku, njegovi uporabi v vsakdanjem življenju ter pomenu ohranjanja naše identitete, je dostopna tudi na portalu RTV 365.

Konec februarja, začetek marca pa bo serija Naravni parki Slovenije avtorice Aleše Valič znova vabila na potepanja po najbolj neokrnjenih in biotsko raznolikih kotičkih Slovenije. Krajinski park Drava se vije ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem. To je poplavno območje reke, ki ga je oblikovala v tisočletjih po koncu ledenih dob, v njem pa se je razvil raznolik življenjski prostor. Krajinski park Beka na robu Krasa, ustanovljen kot naravni rezervat že leta 1992, pa je na krpi fliša izoblikovana globoka deber reke Glinščice, skoraj nedotaknjena krajina, polna skritih naravnih lepot in ostalin človeške dejavnosti v minulih časih. Pretekli deli dokumentarne serije, ki odkriva manj raziskane kotičke naše domovine, so dostopni na povezavi TUKAJ (365.rtvslo.si).

Scenarij: Milica Prešeren
Režija: Primož Meško

Ana je pred kamero odkrito spregovorila o ne vedno preprostem življenju s fantom Maticem, ki ima ADHD. Foto Stojan Femec

Sedmošolec Jon in tridesetletni Matic živita vsak svoje življenje v različnih krajih in okolju, a ju, kljub razlikam, druži ADHD, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo. Ima jo od 3 do 5 odstotkov otrok in mladostnikov in je vseživljenjska. Ta diagnoza je vzrok nekaterih vedenjskih posebnosti in drugih težav, pri katerih pa ne gre za nevzgojene otroke, čeprav osebam z ADHD to pogosto očitajo. Jon in Matic nas popeljeta skozi svoj vsakdan, bolj in manj težke trenutke. Skupaj z bližnjimi in strokovnjaki nam pomagata spoznati in razumeti to motnjo, ki ne vpliva le na vedenje, temveč tudi na učenje, odnose, življenje posameznika in njegovega širšega okolja.

Scenarij: Milica Prešeren
Režija: Božo Grlj

Tiki ne vplivajo na intelektualne zmožnosti. Tinov tiger in drugo likovno ustvarjanje navdušuje njegovega učitelja likovne vzgoje. Foto: Milica Prešeren

Nehotno, nenadno, ponavljajoče se mežikanje, smrkanje, obrazne grimase in trzanje glave je le nekaj tikov, ki so v otroštvu in mladostništvu precej pogosti in večinoma prehodni. Če ima nekdo več gibalnih tikov in vsaj enega glasovnega najmanj eno leto, govorimo o Tourettovem sindromu.

Čeprav tiki ne vplivajo na intelektualne zmožnosti posameznika, ga lahko ovirajo in stigmatizirajo, posebej ko gre za hujše, bolj moteče tike, denimo cviljenje, preklinjanje, samopoškodovalno vedenje. Spoznajte Tina, Izo in Roka, katerih osebnosti in življenje ne krojijo le tiki, temveč tudi njihovi talenti, želje, družine, prijatelji. O vzrokih, posledicah in zdravljenju tikov pa več tudi strokovnjakinji, klinična psihologinja dr. Jana Kodrič in otroška in mladostniška psihiatrinja Melita Bokalič.

Scenarij in režija: Maja Pavlin
Direktor fotografije: Stojan Femec

V prvem delu se bomo prepustili čarobnosti pripovedovanja - na fotografiji Anja Štefan. Foto: RTV Slovenija

V prvem delu se bomo prepustili čarobnosti pripovedovanja. Naš šolski sistem v prvi vrsti nagovarja učence, ki radi berejo, med tem ko se otroci, ki si vsebino lažje zapomnijo s poslušanjem ali pa tisti, ki potrebujejo praktično izkušnjo, lahko počutijo odrinjene na rob, opozarja profesor slovenščine dr. KLEMEN LAH in dodaja, da ne pozna otroka, ki ne bi rad poslušal doživetega pripovedovanja, temu pa naš šolski sistem namenja premalo pozornosti. Kako to zgleda v praksi bomo izvedeli z ANJO ŠTEFAN in ŠPELO FRLIC.

Scenarij in režija: Maja Pavlin
Direktor fotografije: Stojan Femec

Na kulturni praznik bomo pozornost usmerili v bodoče pesnike in pisatelje, urednike, publiciste …, ki svoj materni jezik danes gnetejo v šolskih glasilih. Foto: RTV Slovenija

Na kulturni praznik bomo pozornost usmerili v bodoče pesnike in pisatelje, urednike, publiciste …, ki svoj materni jezik danes gnetejo v šolskih glasilih, svoje vrstnike pa nagovarjajo skozi avtorska besedila v glasbi. Ali kot razloži dijak PETER: »Zelo rad imam literaturo ampak klasična ideja literata se mi vedno bolj upira. Čas je, da gremo naprej od resnih literarnih zbirk ob katerih smo vsi zateženi. Mi smo instagram generacija. Potrebujemo nekaj kar zadane. To je npr. muzika, rap. Vibracija, ki povezuje ljudi. 3D poezija, ven iz papirja!« V neposreden svet poezije in proze so nas pritegnili dijakinje in dijaki Gimnazije Vič ter Škofijske gimnazije.

Scenarij in režija: MAJA PAVLIN
Direktor fotografije: BORIS POROPAT

Rudarski oz. knapovski žargon se najlepše zrcali v glasbi ORLEKOV. Foto: RTV Slovenija

S tretjim delom letošnje serije bomo zaokrožili trojček interesnih govoric – lani smo spoznali argo in sleng, letos nas čaka še žargon - govorica obrtnikov, strokovnjakov s specifičnih področij. Ob glasbi bomo spoznali gradbeni žargon, ki ga obvladuje naš najbolj znani ploščičar - raper 6PACK ČUKUR, rudarski oz. knapovski žargon se najlepše zrcali v glasbi ORLEKOV, skupni imenovalec mizarskega žargona in žargona glasbene produkcije pa smo odkrili v priljubljenih rockerjih MRFY. Tudi tokrat nam je s strokovnim znanjem na življenjski način priskočil na pomoč etnolog in kulturni antropolog dr. RAJKO MURŠIČ.

Scenarij: Aleša Valič
Direktor fotografije: Bernard Perme
Režija: Petra Hauc

Krajinski park Drava se vije ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem. Foto: RTV Slovenija

Krajinski park Drava se vije ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem. To je poplavno območje reke, ki ga je oblikovala v tisočletjih po koncu ledenih dob, v njem pa se je razvil raznolik življenjski prostor - številna prodišča, ki so domovanje značilnih ptic prodišč, rečni prostor, ponekod odmaknjen in skoraj nedostopen, imajo za svojega vodne ptice. Obrečni poplavni gozdovi z nekaj ohranjenimi mrtvicami so poseben otok naravne pestrosti, včasih tudi divjine, ki se stika s krajino, v kateri gospodari človek. Tudi Drava ni več reka, ki je nekdaj gnala plavajoče mline, hidroelektrarne so ji odvzele večino vode. Njena naravna struga je zato še toliko bolj vredna varstva in raziskovanja, ki preseneti s svojo skrito pestrostjo. Vse to uvršča Krajinski park Drava tudi v evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000, ki varuje habitate ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo.

Scenarij: Aleša Valič
Direktor fotografije: Bernard Perme
Režija: Valentin Pečenko

Krajinski park Beka na robu Krasa. Foto: RTV Slovenija

Krajinski park Beka na robu Krasa, ustanovljen kot naravni rezervat že leta 1992, je na krpi fliša izoblikovana globoka deber reke Glinščice, skoraj nedotaknjena krajina, polna skritih naravnih lepot in ostalin človeške dejavnosti v minulih časih. Vode na flišnem območju odtekajo proti Tržaškemu zalivu prek slapišč in slapov, na stiku z apnencem pa poniknejo v brezna in jame pod vasema Beko in Ocizlo. Nad njimi še vedno valovijo travniki, ki so pravi botanični biser. Krajinski park Beka se nadaljuje z geološko povsem drugačno dolino v Italiji, apneniško sotesko Val Rosandra – dolina Glinščice, v kateri se obiskovalec počuti kot v alpskem okolju. Ostenja so že dolgo plezalski raj, a tudi prostor značilnih ptic kraških ostenij. Glinščica je edina površinska tekoča voda na Tržaškem in s svojo lepoto privablja mnoge obiskovalce. To bogastvo je zavarovano kot naravni rezervat, po katerem vodijo številne skrite poti, pa tudi izjemno lepa kolesarsko-pohodniška pot po trasi stare avstro-ogrske železnice. Svet ob Glinščici je prvinsko doživetje narave, prava Natura 2000.