KGZS nasprotuje dodatni obdavčitvi plačil, ki jo prinaša Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2), in jih prejmejo pridelovalci hrane na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD plačila).
(Ljubljana, 10. oktobra 2022) – Najbolj bo obdavčenje OMD plačil obremenilo srednje in manjše kmetije, dodatna obdavčitev pa bo vplivala tudi na socialni položaj kmetov. KGZS zahteva, da plačila OMD ostanejo izvzeta iz obdavčitve, zato je na 26. člen ZDoh-2 vložila amandma.
Območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo
Območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD) so območja, ki imajo težje pridelovalne razmere in zato višje stroške pridelave. Subvencije za OMD doslej niso bile obdavčene, ker predstavljajo zgolj nadomestilo za višje stroške in izpad prihodkov zaradi zahtevnejših tehnologij.
OMD plačila niso dohodkovna plačila, ampak pomenijo zgolj delno pokrivanje dodatnih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na teh, za obdelovanje zahtevnih območjih. Kmetovanje na OMD območjih je tudi v širšem družbenem interesu, saj se s tem ohranja krajina in poseljenost teh območji. V OMD plačila je vključenih 73,5 % kmetijskih zemljišč, ki so v zbirnih vlogah. To pomeni, da se problematika obdavčitve nanaša na 46.661 kmetij (od 55.766).
Janez Beja, hribovski kmet in predsednik sveta za OMD pri MKGP, je povedal: »V letošnjem letu smo prvi šok doživeli z obdavčitvijo KD-ja v gozdovih, kjer imamo v povprečju za 260 % večji KD, seveda s sušo, ki se še toliko bolj pozna na teh hribovitih predelih, kjer je zemlje mogoče za prst ali dva. Nazadnje, ko se približujemo koncu leta, pričakujemo še obdavčitev tistih nekaj evrov, ki jih dobimo za OMD območja.
KGZS nasprotuje novemu predlogu obdavčitve OMD plačil
Po novem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini bi bila plačila za OMD obdavčena 50-odstotno. V obdavčitev naj bi se zajelo polovico izplačanih OMD sredstev, kar letno pomeni 24 milijonov evrov. »Nikakor se ne moremo strinjati, da naj bi bila v prihodnje predmet obdavčitve 50 % izplačila za omejene dejavnike, kajti nič se ni spremenilo, da bi bilo to upravičeno,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.
Najbolj bo obdavčenje OMD izplačil obremenilo srednje in manjše kmetije, ki imajo premajhen donos in morajo za ohranitev kmetijske dejavnosti vlagati svojo plačo, ki jo zaslužijo v drugih panogah. 50-odstotna vključitev OMD izplačil bo vplivala tudi na socialni položaj kmetov. Višja davčna osnova lahko pomeni nižji otroški dodatek, izgubo pravice do štipendije, višje plačilo vrtca, izgubo socialnih pomoči.
KGZS dodatni obdavčitvi kmetov ostro nasprotuje in zahteva, da plačila OMD ostanejo izvzeta iz obdavčitve, zato so na 26. člen ZDoh-2 vložili amandma. »Mi smo parlamentarnim strankam in tudi vladajoči koaliciji poslali amandma, da je to nesprejemljivo, kajti ta sredstva pomenijo samo del tistega, kar kmetom pripada zaradi težje pridelovalnih pogojev,« je še dodal predsednik Žveglič.
Davčne spremembe poslabšujejo položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti
Predlog spremembe ZDoh-2 poslabšuje davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Predlog namreč znižuje višino priznanih normiranim odhodkov iz 80% na 40%. Za vse nosilce dopolnilnih dejavnosti se po predlogu predvideva, da jim bodo normirani odhodki priznani zgolj v višini 40%. To pomeni, da se jim bodo v davčno osnovo za dohodnino vštevali vsi prihodki nad 20.000 evrov. Trenutna ureditev pa določa, da se jim vštevajo v davčno osnovo prihodki nad 40.000 evrov.
Nosilci dopolnilnih dejavnosti bodo torej deležni bistveno slabše davčne obravnave. Poleg tega pa bodo višji dohodki vplivali na določitev zavarovalne osnove v primeru kmečkih zavarovance, kot tudi na višino socialnih transferov. Obetajo se jim višji prispevki za socialno varnost in nižje pravice iz javnih sredstev (nižji otroški dodatki, izguba štipendije, višje plačilo vrtca, izguba subvencionirane malice in kosila ipd.)
Sprememba zakona je nujna
Kljub dejstvu, da imajo pripombe na predlog sprememb Zakona o dohodnini, želijo na KGZS poudariti, da je sama sprememba zakona nujna. Zaradi novega programskega obdobja (Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027) je namreč potrebna uskladitev določb glede davčnih oprostitev in določitev novih intervencij ter opredelitev pravnih podlag, ki določajo ukrepe skupne kmetijske politike. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo vsa izplačila iz ukrepov Skupne kmetijske politike v celoti obdavčljiva.
PR: KGZS
Območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo
Območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD) so območja, ki imajo težje pridelovalne razmere in zato višje stroške pridelave. Subvencije za OMD doslej niso bile obdavčene, ker predstavljajo zgolj nadomestilo za višje stroške in izpad prihodkov zaradi zahtevnejših tehnologij.
OMD plačila niso dohodkovna plačila, ampak pomenijo zgolj delno pokrivanje dodatnih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na teh, za obdelovanje zahtevnih območjih. Kmetovanje na OMD območjih je tudi v širšem družbenem interesu, saj se s tem ohranja krajina in poseljenost teh območji. V OMD plačila je vključenih 73,5 % kmetijskih zemljišč, ki so v zbirnih vlogah. To pomeni, da se problematika obdavčitve nanaša na 46.661 kmetij (od 55.766).
Janez Beja, hribovski kmet in predsednik sveta za OMD pri MKGP, je povedal: »V letošnjem letu smo prvi šok doživeli z obdavčitvijo KD-ja v gozdovih, kjer imamo v povprečju za 260 % večji KD, seveda s sušo, ki se še toliko bolj pozna na teh hribovitih predelih, kjer je zemlje mogoče za prst ali dva. Nazadnje, ko se približujemo koncu leta, pričakujemo še obdavčitev tistih nekaj evrov, ki jih dobimo za OMD območja.
KGZS nasprotuje novemu predlogu obdavčitve OMD plačil
Po novem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini bi bila plačila za OMD obdavčena 50-odstotno. V obdavčitev naj bi se zajelo polovico izplačanih OMD sredstev, kar letno pomeni 24 milijonov evrov. »Nikakor se ne moremo strinjati, da naj bi bila v prihodnje predmet obdavčitve 50 % izplačila za omejene dejavnike, kajti nič se ni spremenilo, da bi bilo to upravičeno,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.
Najbolj bo obdavčenje OMD izplačil obremenilo srednje in manjše kmetije, ki imajo premajhen donos in morajo za ohranitev kmetijske dejavnosti vlagati svojo plačo, ki jo zaslužijo v drugih panogah. 50-odstotna vključitev OMD izplačil bo vplivala tudi na socialni položaj kmetov. Višja davčna osnova lahko pomeni nižji otroški dodatek, izgubo pravice do štipendije, višje plačilo vrtca, izgubo socialnih pomoči.
KGZS dodatni obdavčitvi kmetov ostro nasprotuje in zahteva, da plačila OMD ostanejo izvzeta iz obdavčitve, zato so na 26. člen ZDoh-2 vložili amandma. »Mi smo parlamentarnim strankam in tudi vladajoči koaliciji poslali amandma, da je to nesprejemljivo, kajti ta sredstva pomenijo samo del tistega, kar kmetom pripada zaradi težje pridelovalnih pogojev,« je še dodal predsednik Žveglič.
Davčne spremembe poslabšujejo položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti
Predlog spremembe ZDoh-2 poslabšuje davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Predlog namreč znižuje višino priznanih normiranim odhodkov iz 80% na 40%. Za vse nosilce dopolnilnih dejavnosti se po predlogu predvideva, da jim bodo normirani odhodki priznani zgolj v višini 40%. To pomeni, da se jim bodo v davčno osnovo za dohodnino vštevali vsi prihodki nad 20.000 evrov. Trenutna ureditev pa določa, da se jim vštevajo v davčno osnovo prihodki nad 40.000 evrov.
Nosilci dopolnilnih dejavnosti bodo torej deležni bistveno slabše davčne obravnave. Poleg tega pa bodo višji dohodki vplivali na določitev zavarovalne osnove v primeru kmečkih zavarovance, kot tudi na višino socialnih transferov. Obetajo se jim višji prispevki za socialno varnost in nižje pravice iz javnih sredstev (nižji otroški dodatki, izguba štipendije, višje plačilo vrtca, izguba subvencionirane malice in kosila ipd.)
Sprememba zakona je nujna
Kljub dejstvu, da imajo pripombe na predlog sprememb Zakona o dohodnini, želijo na KGZS poudariti, da je sama sprememba zakona nujna. Zaradi novega programskega obdobja (Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027) je namreč potrebna uskladitev določb glede davčnih oprostitev in določitev novih intervencij ter opredelitev pravnih podlag, ki določajo ukrepe skupne kmetijske politike. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo vsa izplačila iz ukrepov Skupne kmetijske politike v celoti obdavčljiva.
PR: KGZS
