Predstavniki kmetijskih organizacij so v izjavi za javnost razkrili podrobnosti o napovedanem protestu 19. marca in obrazložili prioritetne protestne zahteve. Protest se bo zgodil, če vlada ne bo izpolnila protestnih zahtev do 15. marca do 15. ure. 

(Ljubljana, 12. marca 2024) – Protest slovenskih kmetov bo (če vlada ne bo izpolnila protestnih zahtev) potekal v torek, 19. marca, ob 11. uri v Ljubljani, kamor se bodo pripeljali kmetje s traktorji. Predvideno je, da se bodo zapeljali pred poslopja posameznih ministrstev in pred Trg republike. »Kljub naporom Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za naravne vire in prostor in ostalih nismo zadovoljni s pogajanji, saj niso obrodila sadov,« je povedal Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Kmete je pozval, naj protest izvedejo mirno in kulturno, prebivalce Ljubljane pa prosil za potrpežljivost. 

Kmetijske organizacije (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Združenje hribovskih in gorskih kmetov) so vladi poslale 30 protestnih zahtev, od tega je sedem ključnih. 

Prva zahteva je izključitev OMD izplačil iz obdavčitve. Na območjih OMD je 45. 000 kmetij, od tega 10. 000 mladih kmetij, gre pa za 338. 000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kmetje, ki pridelujejo hrano na težje pridelovalnih pogojih, imajo izredno visoke stroške, ki jih izračun katastrskega dohodka ne vključuje.  V prvi vrsti opravljajo okoljsko funkcijo in si s temi plačili pokrivajo samo del stroškov. Janez Beja, predsednik združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije je dejal: »Vsa leta to ni bilo obdavčeno, sedaj je ta vlada to obdavčila. Gre za veliko kmetij, ki obdelujejo strme kmetije in tukaj ni dohodka, ni prihodka in to je treba umakniti, če želimo ohraniti te površine, predvsem pa, če želimo mlade ohraniti na teh površinah.«

Irena Ule, predsednica Zveza kmetic Slovenije je opozorila, da se zaradi kmetom nerazumljivih ukrepov poslabšuje tudi socialni položaj na kmetijah, kajti stanje obdavčitve in omejevanje pridelave sigurno poslabšuje ekonomski položaj kmeta: »To vpliva tudi na socialne transferje, ki so za mlade na podeželju zelo pomembni.«

Zahtevo po umeščanju in izgradnji vodne infrastrukture je predstavil Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Dejal je, da kmetje ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom in gradnji vodnih zadrževalnikov, v izogib izgubi kakovostne kmetijske zemlje pa mora biti njihovo načrtovanje in umeščanje v sodelovanju s kmetijsko stroko in kmeti. »Se je treba s tresočo roko vključevati pri gradnji suhih vodnih zadrževalnikov, na območjih, kjer bi izgubili ogromno količino najboljše kmetijske zemlje,« je povedal in dodal, da v teh dnevih glede tega potekajo intenzivni pogovori z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, Direkcijo za vode in župani vpletenih občin.

Prioritetna zahteva so tudi redna in takojšnja izplačila ukrepov SKP. Anja Kastelic, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je za nedopustno označila dejstvo, da smo sredi meseca marca in določene kmetije še vedno niso prejele izplačil, vezanih na zbirno vlogo, ki jim predstavljajo zagonska sredstva za začetek proizvodne sezone. »S tem, ko tega na kmetijah ni, se tudi izjemno zvišuje tveganje, da bo proizvodna kapaciteta naših kmetij padla,« je poudarila. 

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije je predstavil zahtevo po dostopnosti sredstev za kmetijsko-okoljske podnebne zahteve: »Kmetje so z investicijami pristopili k tem ukrepom, zato ne moremo sprejeti, da denarja ni dovolj. Zahtevamo dovolj denarja za celo strateško obdobje in možnost pristopa novih kmetij.«

Med ključnimi zahtevami so tudi sprememba uredbe o pravilih pogojenosti, znižanje pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest ter zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja. 

VIR: KGZS