Tradicionalna prireditev Občine Kočevje ob slovenskem kulturnem prazniku je letos ponovno odprla vrata javnosti v dvorani Šeškovega doma. Postregla je s številnimi nastopajočimi v izvirnem kulturnem programu, poimenovanem V absolutu spočetja, avtorja akademskega kiparja mag. Marka Glavača. Na odru, ki je bil tokrat postavljen v sredini dvorane, se je zvrstilo deset umetniških točk, scena pa je bila povzeta po scenografskem osnutku dr. Milana Butine, kateremu je tudi posvečeno letošnje kulturno leto občine Kočevje. Slavnostni govorec na prireditvi je bil kočevski župan dr. Vladimir Prebilič z osrednjim sporočilo, da kultura ne razdvaja, temveč nas povezuje.

Osredja točka prireditve je bila razglasitev novega lavreata kočevske kulture, dvanajsti prejemnik priznanja deklica s piščalko je postal Marko Pogačnik, akademski kipar, mednarodno priznan umetnik in geomant. Kot je zapisala strokovna žirija v utemeljitvi, je Marka Pogačnika za priznanje predlagala zaradi njegovega strokovno odličnega prispevka k prepoznavnosti Kočevske in uvrstitvi na »seznam« litopunkturnih točk na svetovnem zemljevidu. Priznanje Občina Kočevje podeljuje za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture.

UTEMELJITEV PODELITVE PRIZNANJA DEKLICA S PIŠČALKO ZA LETO 2023

Marko Pogačnik (1944, Kranj) je akademski kipar, ki se ukvarja z razširjenim poljem umetnosti, ki jo sam poimenuje »tretja umetnost«. Njegov temeljni princip je, da razvija umetnost, dejavno na področju celostne ekologije, geomantije (holistična medicina za zdravje prostora in ljudi), družbenih gibanj in osebnega razvoja posameznika. Med leti 1965 in 1971 je deloval kot ustanovni član gibanja in skupine OHO na področju konceptualne umetnosti, performansa in land-arta. Skupaj z družino, člani skupine OHO in prijatelji je ustanovil kmetijsko in umetniško skupnost »Družina v Šempasu«. Namen skupnosti je bil razviti model ponovne povezave med človekom, bitji narave in Zemljo v celovite ekologije. Že več kot štirideset let razvija delavnice in umetniške projekte posvečene zdravju Zemlje in odkrivanju sakralnih razsežnosti krajev in mest. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je razvil metodo zdravljenja poškodb, ki jih naravi povzroča moderna civilizacija. Podobna je akupunkturi, zato jo je poimenoval »litopunktura«. Znamenja, imenovana »kozmogrami«, izklesana na kamnitih stebrih, so njen izraz. Poleg v Sloveniji, je kompozicije litopunkturnih kamnov postavil tudi drugod po svetu (Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Švica, Češka, Italija, Velika Britanija, Irska, Kazahstan, Južna Afrika, ZDA, Brazilija, Ekvador).

Po letu 2004 je razvil koncept geopunkturnih krogov, obsežnih kompozicij v kamnu, ki jih skupaj s sodelavkami in sodelavci iz mednarodne Skupine za umetnost VITAAA gradi na raznih točkah po svetu kot obliko komunikacije z bitjem Zemlje. Svoje obsežno raziskovalno del je predstavil v številnih knjigah v slovenskem in tujih jezikih.

Za svoje delo je prejel več državnih nagrad, od Bevkove nagrade, nagrade Prešernovega sklada in Jakopičeve nagrade. Leta 2016 mu je bil podeljen naziv UNESCO Umetnik za mir in z njim mandat prostovoljnega ambasadorja OZN, nazadnje obnovljen za obdobje 2020–2022.

Poleg tega da skoraj štirideset let vsako leto vodi delavnice o prostoru v Cankarjevem domu, izvaja delavnice tudi po drugih mestih. Leta 1997 je vodil delavnico Zdravljenje vitalno energijskih centrov v Kočevju. Na osnovi ugotovitev na delavnici, je bila izdana vloga za zaščito vitalnoenergijskih centrov Kočevja leta 1998, ki jo je podalo društvo za zdravo prehrano, Kočevje. Leta 2002 je izvajal delavnico Večplastnost kočevskih gozdov v luči zemeljskih sprememb, katere namen je bil odstreti negativno kopreno nad Kočevsko zaradi zgodovinskih dogodkov ter obuditi moč kočevskih gozdov, z delom na posebej ohranjenih krajih. Leta 2014 pa je v okviru festivala Urbane kulture vodil javno delavnico Pravzorci slovenskega prostora in bitja na temo geomantičnega raziskovanja Kočevja.

Njegova edinstvena metoda je postala priznana in zelo iskana po vsem svetu. Metoda kombinira ekologijo prostora, litopunkturno krajino in geomantične raziskave z namenom, da se doseže harmonija prostora. Njegovo delo ni samo ekološko, temveč tudi umetniško, za kar je prejel tudi več nagrad. Na Kočevskem so s pomočjo geomantije dekodirani posamezni krajinski prostori v njihovi večplastnosti in vseh njihovih razsežnostih: energijskih, čustvenih in duhovnih. K večplastnosti krajinskega prostora poleg naravnih znamenitosti, biološke sfere sodi tudi vitalno-energijsko ali eterično tkivo prostora, ki je sestavljeno iz energijskih pretokov in žarišč. Poleg tega pa tudi zavest Zemlje in narave, ki je razporejena povsod po prostoru v obliki inteligenčnih celic. Posamezni kraji, pojavi, znamenitosti in centri so bili prepoznani kot poseben pomen za celoto – Kočevsko, Slovenija in širše. Ta spoznanja so lahko podlaga za razvoj posebne oblike eko turizma, ki narave in pokrajine ne bo motila, ljudem pa bi omogočila obnovitev svojih življenjskih sil, regeneracijo in obnovitev stika s svojim bistvom in komunikacijo s silami narave.

Marko Pogačnik je s svojim delom prisoten na Kočevskem od leta 1997. Vodil je več raziskovalnih delavnic za spoznavanje energijskega potenciala in vloge Kočevske v slovenskem prostoru. Kočevsko pokrajino s kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, širnimi gozdovi in neokrnjeno naravo dopolnjuje z inovativnim pogledom nevidnih razsežnosti prostora, kot prostora močnih prvinskih sil, prostora rojevanja življenja, prepredenega z energijskimi centri, ki spodbujajo preobrazbo in prenovo.

V izvedbo projektov vedno vključuje javnost in na ta način deli svoje znanje in izkušnje ter udeležence spodbuja k razvijanju in uporabi njihove lastne občutljivosti.

VIR: Občina Kočevje