V Portorožu sta dr. Jure Knez in Sandi Markon s svojima ekipama pripravila deveti Kongres podjetništva. Zanimive razprave so zaznamovale že prvi dan kongresa. Razglasili so tudi slovenskega podjetnika leta 2024. To je postal Franc Jager.
V Portorožu sta dr. Jure Knez in Sandi Markon s svojima ekipama pripravila deveti Kongres podjetništva. Zanimive razprave so zaznamovale že prvi dan kongresa. Razglasili so tudi slovenskega podjetnika leta 2024. To je postal Franc Jager.Deveti Kongres podjetništva, ki ga organizirata
dr. Jure Knez (Dewesoft) in Sandi Markon (Skupina stroka.si) je prinesel novo poglavje v svet podjetništva. Dogodek, ki se odvija v Avditoriju Portorož, so že prvi dan zaznamovali izjemni govorniki, navdihujoče razprave in izmenjava idej, ki bodo oblikovale prihodnost poslovnega sveta. Poleg tega pa so v okviru kongresa razglasili Slovenskega podjetnik leta 2024. Laskavi naslov je prejel Franc Jager.V preteklosti so to prestižno priznanje prejeli izjemni podjetniki, npr. Ivo Boscarol, Igor Akrapovič, Jure Knez, Dušan Olaj, Marino Furlan. V zadnjih letih so naslov slovenskega podjetnika leta prejeli tudi Franci Pišek (Vitli Krpan), Mirko Strašek (KLS Ljubno ob Savinji), Sandi Češko (Studio Moderna) in kot zadnji Marjan Batagelj (Postojnska jama).
»Osrednji namen dvodnevnega dogodka predstavlja nov korak v razvoju podjetniškega ekosistema, kjer se povezujemo, inoviramo in gradimo boljšo prihodnost za vse,« so povedali organizatorji.»Vesel sem, da smo danes s Kongresom podjetništva ponovno odprli vrata dragoceni izmenjavi mnenj, izkušenj in izzivov. Ker Slovenija še vedno išče trdne temelje podjetništva, je ključno, da skozi naš dogodek gradimo močno podjetniško kulturo in prispevamo k navdihu, ki ohranja podjetnikovo energijo,« je povzel prvi dan Kongresa
Sandi Markon, Skupina stroka.si, pobudnik in organizator 9. Kongresa podjetništva.V razgovorih z uspešnimi podjetniki se je Trboveljčan dr. Jure Knez, predsednik Dewesofta, dotaknil energetske prihodnosti Slovenije: »Nujno je, da se čim prej začne gradnja drugega bloka nuklearke, sicer bomo pahnjeni v energetsko odvisnost in zelo drago elektriko. V gospodarstvu smo že pred časom dali ponudbo, da bi sofinancirali jedrsko elektrarno. Kombinacija javnega denarja in zasebnih investicij je zelo dobro ravnotežje tudi pri večjih projektih, ki stanejo milijarde evrov. Gospodarstveniki smo se v zelo ozkem krogu zbrali in ugotovili, da lahko skupaj investiramo 3 % za gradnjo nuklearke. Če to razširimo, lahko dosežemo 15 ali 30 %. Kar je ogromno! Izjemnega pomena je, da se o tako pomembnih stvareh začnemo pogovarjati javno in res sem vesel, da Kongres podjetništva odpira tako pomembno tematiko, kot je energetska samooskrba.«
Savus
Foto: arhiv Savus
VIR: Savus