Noveli urejata področja avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu ter pravila izvrševanja tovrstnih pravic za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in določene prenose televizijskih ter radijskih programov. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa pravice avtorjev, Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic pa določa, kako te pravice avtorji uveljavljajo. Spremembe obeh zakonov bodo prispevale k boljšemu delovanju notranjega digitalnega trga, zagotavljale visoko stopnjo varstva imetnikov avtorskih pravic, lajšale ureditev tovrstnih pravic ter vzpostavile okvir za uporabo avtorskih in drugih varovanih del s strani različnih uporabnikov.

Ker je rok za prenos obeh direktiv v pravni red RS potekel že junija 2021, Slovenija pa je uspela podaljšati rok za sprejetje zakona v Državnem zboru do 19. oktobra 2022, vlada predlaga sprejem zakonov po nujnem postopku.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino sta opravila zelo široko javno razpravo, saj sta bila predloga novel dvakrat v javni obravnavi in trikrat v medresorskem usklajevanju. Predlagani noveli se zaradi izčrpanih možnosti iskanja skupnih kompromisnih rešitev osredotočata predvsem na prenos vseh določb obeh evropskih direktiv.

Z novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah se urejajo predvsem tri področja: nekatere dodatne omejitve pravic avtorjev, boljše licenciranje oziroma širši dostop do vsebin na spletu ter pravično plačilo avtorjem in izvajalcem. Zaradi javnega interesa bodo po novem določene organizacije lahko v določenih primerih uporabljale dela brez dovoljenja avtorja in brez plačila. Torej, to bo mogoče za besedilno in podatkovno rudarjenje, ohranjanje kulturne dediščine, uporabo del izven pravnega prometa, torej tistih del, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji, ter pri znanstvenem raziskovanju. To sicer ne velja pri omejitvi za ponazoritev pri poučevanju v digitalnem okolju, kjer bodo avtorji prejeli nadomestilo.

Z novelo vlada omogoča tudi alternativno reševanje sporov in določa novi pravici založnika medijskih publikacij, kar bo izboljšalo položaj založnikov. Novela ZASP-I ureja tudi obveznosti ponudnikov vsebin za tako imenovano priobčitev javnosti oziroma storitve deljenja vsebin na spletu na platformah.

Pomembna novost novele ZASP-I je tudi ureditev pravičnega plačila avtorjem in izvajalcem v pogodbah za izkoriščanje njihovih del oziroma izvedb, dodatna nadomestila pa so predvidena tudi za avdiovizualni sektor, pri čemer bodo nadomestila po novem prejemali tudi filmski igralci in filmski producenti, kar bo izboljšalo položaj ustvarjalcev v tem sektorju. Nenazadnje vlada izboljšuje tudi določbe o evidenci dohodka ter obveznosti poročanja avtorju in izvajalcu o ustvarjenem prihodku ter spremembah pogodb, ki določajo uporabo njihovih del.

Novela ZKUASP-A določa obvezno izvrševanje avtorske pravice le preko kolektivnih organizacij za vse oblike ponovnega prenosa prvotnega radiotelevizijskega signala (retransmisija), ne le za kabelsko retransmisijo (kot je to urejeno sedaj), kar pomembno olajšuje uveljavljanje pravic avtorjem del. Kolektivno upravljanje bo obvezno tudi v primeru nadomestil za uporabo avdio-vizualnih del, razen pri pravici filmskega producenta v primeru predvajanja avdiovizualnega dela v kinematografih, in če bo avdiovizualno delo predvajala RTV organizacija s svojimi RTV signali.

Avtor bo po novem upravičen tudi do primernega deleža prihodka, ki ga prejme založnik medijske publikacije v primeru uporabe spletnih člankov časopisnih hiš s strani drugih spletnih ponudnikov, ki zbirajo novice. Novela predvideva enakopravno delilno razmerje, in sicer 50 % nadomestila dobi avtor, 50 % nadomestila pa dobi založnik medijske publikacije.

PR: MGRT