Ljubljana, 26. 7. 2023 - Divji psi so pasja vrsta, ki ji grozi izumrtje, saj trenutno v podsaharski Afriki živi le približno 6.660 odraslih psov. V dokumentarni seriji Divji psi: V tropu, ki bo premierno predvajana 2. avgusta ob 20.00 uri na Viasat Nature, bomo sledili strastnemu snemalcu divjih živali in vseživljenjskemu občudovalcu divjih psov, Julzu Braatvedtu, ki spremlja tri trope divjih psov v narodnem parku South Luangwa v vzhodni Zambiji. Če želite izvedeti nekaj več o zanimivih družinah divjih psov iz serije, je tukaj nekaj živali, s katerimi se srečujejo divji psi. Preko teh živali izvemo marsikaj o vsakodnevnem obstoju divjih psov; izzivih, s katerimi se soočajo, in zmagah, ki jih slavijo. 

Levi so glavni sovražniki divjih psov. Ko naletijo na divje pse so agresivni, da bi uveljavili svojo prevlado in zaščitili svoje ozemlje. Divji psi, čeprav okretni in vztrajni, morajo biti zelo previdni, ko se približujejo območjem, ki jih obiskujejo levi. Kot pravi Julz: »Iz izkušenj vem, da levi vidijo divje pse kot konkurenco za plen, zato jih začnejo loviti takoj, ko jih vidijo.«

Julza pogosto nasmejijo odnosi med sloni in divjimi psi: »Ne vem, kaj je z divjimi psi in sloni, drug drugemu niso nikakršna grožnja, vendar se zdi, da drug drugega radi zbadajo.« Čeprav so sloni predvsem rastlinojedci in niso naravna grožnja divjim psom, so psi previdni, ko se znajdejo v njihovi bližini. Če motijo čredo slonov ali se znajdejo preblizu zaščitniške matere lahko to povzroči nevarna srečanja. Divji psi na splošno spoštujejo prostor slonov in skrbno opravljajo svoje dejavnosti, kar slonom omogoča, da nadaljujejo svojo ključno vlogo pri oblikovanju ekosistema parka.

Čeprav niso največja grožnja, pavijanov ne gre podcenjevati. Julz pravi: »Imajo enako velike zobe kot levi in so zelo močni. Divje pse lahko resno poškodujejo.« Medtem ko pavijani običajno niso plen divjih psov, lahko le-ti predstavljajo grožnjo njihovim mladičem, če menijo, da se posegajo na njihovo ozemlje. Da bi se izognili konfliktom, so divji psi previdni v bližini tropov pavijanov in poskušajo vzdrževati varno razdaljo. 

Divji psi si ozemlje delijo z izmuzljivimi leopardi. Ti samotni in prikriti plenilci so veliki tekmeci za hrano. Da bi zmanjšali konflikte, se obe vrsti na splošno držita svojega ozemlja in sta previdni pri križanju poti. Julz: »Videl sem že, kako skušajo leopardi svoj plen ugrabiti nazaj od hijen, vendar še nikoli nisem videl, da bi leopardi kradli divjim psom.«

Prisotnost zeber v narodnem parku Južna Luangwa predstavlja pomembno priložnost za plenjenje divjih psov. Divji psi izkoristijo svojo izjemno vzdržljivost in timsko delo, da lovijo in izolirajo posamezne zebre iz črede. Vendar pa zebre niso lahka tarča, zato jih je zaradi hitrosti in izogibanja težko ujeti. Prav tako so močne in veliko težje od divjih psov, kot pravi Julz: »Psi morajo biti previdni, ena brca zebre je lahko za divjega psa smrtonosna.«

Hijene so naravne tekmice divjih psov, pri čemer obe vrsti tekmujeta za ozemlje in hrano. Čeprav so si hijene in divji psi morda od daleč videti podobni, so hijene večje in imajo močno skupinsko dinamiko, kar jim daje prednost v neposrednih spopadih. Obe vrsti izjemno dobro vidita ponoči, kar jima omogoča, da zelo dobro plenita tudi v razmerah slabe vidljivosti. Vendar pa imajo hijene, zlasti lisaste hijene, večje oči, kar pomeni, da v primerjavi z divjimi psi ponoči vidijo nekoliko bolje. Medtem ko se hijene pri iskanju in lovljenju plena zanašajo na svoj vrhunski nočni vid, so divji psi razvili druga čutila, kot sta izjemen sluh in zelo razvit voh, ki dopolnjujeta njihov vid. In najpomembnejše: Ko branijo svoj teritorij ali ščitijo svoje mladiče, so izjemno enotni in izvrstno sodelujejo. Julz: »Divje pse obožujem zaradi načina sodelovanja, ko je treba zaščititi drug drugega.«

VIR: Grayling