Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Ob letošnjem svetovnem dnevu ekološkega dolga je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo skupaj z mrežo Global Footprint Network organiziralo srečanje, na katerem so skupaj s strokovnjaki, okoljevarstveniki, oblikovalci politik ter predstavniki nevladnih organizacij in podjetij razpravljali o trajnostnih praksah in politikah, ki lahko pomagajo zmanjšati ekološki odtis Slovenije.

Kot je v uvodnem nagovoru poudarila predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar, svetovni dan ekološkega dolga dosegamo drugega avgusta, kar pomeni, da bi človeštvo za udobno življenje rabilo skoraj dve zemlji, Slovenija pa je svoj dan ekološkega primanjkljaja dosegla že 18. aprila. V Sloveniji potrebujemo bolj ambiciozne politike za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje, zato je pozivala predvsem k oblikovanju močne in enotne politične volje za večjo odgovornost in učinkovitost naše države pri sprejemanju in izvajanju odločnih korakov zoper podnebno, okoljsko in biodiverzitetno krizo. Ti ukrepi pa morajo biti celostni in dolgoročni. Pozdravila je proces oblikovanja novega zakona o podnebnih spremembah in prenovi nacionalnega, energetskega in podnebnega načrta ter zakon o umeščanju naprav za OVE v prostor, saj Slovenija zaostaja pri rabi OVE. Poudarila je, da se zdaj odločamo o tem, v kakšni državi želimo živeti naslednjih 20 ali 30 let. Skupaj in vključujoče moramo sprejeti prave in dovolj odločne ukrepe za to, da bo Slovenija v naslednjih desetletjih sodobna, zelena in tehnološko inovativna država, iz katere mladi ne bodo več odhajali, temveč bodo lahko živeli in delali v varnem, privlačnem in ustvarjalnem domačem okolju, ne več na račun prekomernega izčrpavanja naravnih virov, temveč v sozvočju z naravo.

Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra obeležitev dneva svetovnega ekološkega dolga pomeni, da zaskrbljujoče hitro izčrpavamo naravne vire. Gre za simbolično mejo, ki jo prestopimo veliko prezgodaj in ki pomeni netrajnostno pot našega razvoja. Ker se tega zavedajo, so v začetku leta prvič ustanovili ministrstvo, pristojno za podnebje, s čimer dajejo podnebnemu ukrepanju potrebno težo, hkrati pa so v pristojnost ministrstva prenesli še energetiko in prometno načrtovanje, torej sektorja z največjimi izzivi razogljičenja in sektorja, ki lahko veliko prispevata k zmanjševanju ekološkega odtisa države. Na začetku mandata so sprejeli zakon o celostnem prometnem načrtovanju z namenom zmanjševanja negativnih vplivov prometa na okolje. Nato so sprejeli zakon o spodbujanju alternativnih goriv v prometu pred dvema tednoma pa še zakon, s katerim želijo že v naslednjih nekaj letih povečevati delež OVE, predvsem vetra in sonca. Pripravljajo podnebni zakon, ki bo zastavil okvirje za nadaljnje zmanjševanje toplogrednih plinov in krepitev odpornosti na podnebne spremembe, ter posodabljajo NEPN v smeri ambicioznejših ciljev do leta 2030. S tem izpolnjujemo zavezanost Slovenije evropskemu zelenemu dogovoru in pospešenemu prehodu na krožno gospodarstvo.
Kot je zaključil, obeležitev svetovnega dneva ekološkega dolga ni razlog za obup, temveč je poziv k pogumnemu ukrepanju, saj s tem lahko na novo opredelimo svoj odnos do narave in zagotovimo harmonično sobivanje med človeštvom in zemljo.

Visoka predstavnica ZN za podnebne spremembe in predsednica IUCN Razan Al Mubarak je opozorila na uporabnost ekološkega odtisa, saj s tem kazalnikom lahko vsaka država, regija, mesto ali podjetje oceni svoje trenutno stanje in ugotovi, kako lahko prispeva k preložitvi datuma svetovnega ekološkega dolga. Kazalnik zagotavlja dragocen vpogled v strategije za prihodnost, ki obravnavajo varnost virov in omogočajo trajnostni zeleni prehod.
Da svetovni dan ekološkega dolga, ki označuje datum, ko povpraševanje človeštva po naravni virih v določenem letu preseže kapaciteto, ki jo lahko Zemlja v tem letu obnovi, ni samo statistika, temveč nas tudi opominja, da bo naša prihodnost oblikovana na podlagi večjega obsega podnebnih sprememb in omejitev glede virov, je poudarila predsednica odbora organizacije Global Footprint Network, pod okriljem katere se zbirajo podatki o ekološkem dolgu držav, Rosanna Marie Neil. Poudarila je, da je to klic k bolj svetli prihodnosti.
K ukrepanju je pozval tudi direktor za sredozemsko in MENA regijo pri Global Footprint Network Alessandro Galli, ki je predstavil merjenje in upravljanje ekološkega dolga ter, kaj lahko naredimo. Kot je opozoril, je gospodarski obseg v zadnjih petih desetletjih postal veliko večji od kapacitet planeta za njegovo vzdržno delovanje. Danes naš planet potrebuje 20 mesecev, da regenerira vse tisto, kar smo porabili v 12 mesecih. Prav tako ne uspevamo dosegati splošnega cilja, zastavljenega v Agendi ZN 2030. Leta 2022 je bil ekološki dolg zabeležen v večini držav. Če bi vsi živeli tako, kot živimo v Sloveniji, bi svetovni dan ekološkega dolga obeležili že 18. aprila. Na podobni poti, kot Slovenija, so tudi številne evropske države. Razlogi za doseganje tega dne so različni, vsi so začeli naraščati v 50-ih letih prejšnjega stoletja, izvor vseh pa je isti. Torej po vojni, ko se je spremenil odnos ljudi do narave. Trenutno se spopadamo z različnimi krizami istočasno, kar pomeni, da ne bomo imeli enotne rešitve, ampak bodo različne aktivnosti skupaj prispevale k temu, da bomo lahko zamaknili svetovni dan ekološkega dolga. Prav tako moramo na novo premisliti, kaj je cilj naše družbe. Slovenija je že prepoznala te probleme in se za zmanjšanje ekološkega odtisa za 20 odstotkov do leta 2030 usmerila v energetsko učinkovito prostorsko načrtovanje, prehod v nizkoogljične energetske sisteme, upravljanje z gozdovi za ohranitev biodiverzitete in upravljanje kmetijstva na način, ki bo ohranil pestro biodiverziteto.  

Sledil je pogovor s sopredsedujočim Mednarodnemu panelu za vire pri Programu ZN za okolje Janezom Potočnikom, ki je ob začetku dejal, da je to, s čimer se danes srečujemo, zastrašujoče in premalo je govora o tem, kako bomo to preprečili. Ključni razlogi za svetovni dan ekološkega dolga so razumljivi vsem: rast prebivalstva, rast gospodarstva in blaginje. Vse našteto sicer ne bi bila težava, če obstoječi ekonomski model ne bi bil potraten, nepravičen in netrajnosten. Po njegovem mnenju je izvorni problem, da ne obravnavamo človeštva kot del narave. Uničevanje narave je torej uničevanje nas, ljudi. To pomeni, da moramo na celotno težavo gledati bolj holistično. Ključno vprašanje je, kako učinkovito in pravično zagotoviti potrebe ljudi z manjšo rabo energije in surovin. Blaginja vseh ljudi pa je še širša zgodba, na kar kaže tudi razvoj družbe do danes. Raba surovin se je v zadnjih 50-letih več kot potrojila, to pa se odraža v 90 odstotkih izgube biodiverzitete in v oskrbi z vodo, 50 odstotkih v podnebnih spremembah in tretjino v onesnaževanju okolja. To vodi do jasnega zaključka, in sicer da moramo v prihodnje gospodarsko rast in blaginjo ločiti od rabe surovin in vplivov na okolje. To predstavlja koncept krožnega gospodarstva. Trenutno zaključujejo pripravo Globalnega poročila o okolju, ki bo izšel marca prihodnje leto. V njem bodo naredili ključen preskok od maksimizacije BDP k maksimizaciji blaginje. Ne bodo se osredotočali na posamezne sektorje, ampak k potrebam ljudi. Ne bodo se osredotočili le na ponudbo, ampak upoštevali tudi povpraševanje in porabo surovin. Pav na slednje pa vplivajo ne le vlade in podjetja, pač pa vsak posameznik, zato ga je o tem treba ozavestiti. To pa je pot, ki zahteva dobro razumevanje problemov in sistemske spremembe. Tega smo zmožni, a najprej moramo začeti o teh problemih resno razmišljati. Samo na ta način se bomo premaknili v pravo smer k trajnostnem prehodu. 

V nadaljevanju so predstavili primere dobrih praks v Sloveniji. Županja občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj je predstavila projekt skoraj ničenergijskega vrtca. Gre za prvi skoraj ničenergijski leseni vrtec, zaradi česar bodo potrebni izredno nizki stroški porabe energije. Je tudi prvi javni objekt v Sloveniji, ki bo zgrajen povsem iz slovenskega lesa.
Predstavnica podjetja AquafilSLO Lucija Aleksić je spregovorila o trajnostni izdelavi polimerov Aquafilslo. V podjetju so razvili inovativno tehnologijo ECONYL®, ki omogoča recikliranje odpadnih ribiških mrež in drugih odpadnih materialov ter jih pretvarja v visokokakovostne poliamidne vlaknine za tekstilno industrijo. To prispeva k zmanjšanju odpadkov in izkoriščanju obstoječih virov. Z uporabo tehnologije ECONYL® Aquafil aktivno spodbuja koncept krožnega gospodarstva.

Dogodek so zaključili s predstavitvijo pobude »Ena ura«, ki je nastala v partnerstvu z mrežo Global Footprint Network in je namenjena kot pomoč pri prehodu v trajnostno prihodnost malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji. Gre za enoletni program, ki ga sestavljata dve fazi, prvi rezultati pa naj bi bili vidni že konec letošnjega leta. Kot je dejal državni sekretar na MOPE Uroš Vajgl, nova pobuda s pomočjo ekološkega odtisa spodbuja inovacije, krepi slovensko gospodarstvo in zagotavlja trajno blaginjo države. Njen cilj je povečati znanje slovenskega zasebnega sektorja o okoljskem spremljanju in poročanju ter ga hkrati opolnomočiti za spremljanje in ukrepanje, ki bo prispevalo k prehodu na trajnostno gospodarstvo. Zaradi vlaganja v trajnostni razvoj in ohranjanje narave, krepitve pomena okolju prijaznih izdelkov in storitev, učinkovite rabe virov in uvajanja inovacij, bodo slovenska podjetja verjetno v prihodnosti postala pomembna družbeno odgovorna podjetja, ki bodo prispevala k oblikovanju bolj trajnostnega in odgovornega gospodarstva. Zato je vzpostavitev pobude pomemben korak Slovenije k zmanjšanju ekološkega dolga ter uspešnemu izvajanju evropskega zelenega dogovora.

VIR: naš Stik