Včeraj so se z uradno slovesnostjo v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici ob 17. uri pričeli 34. Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in 12. Teden kulturne dediščine (TKD). Med 28. septembrom in 12. oktobrom se bo v 150 krajih v Sloveniji in zamejstvu zvrstilo več kot 400 dogodkov. Letošnja tema je Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.

Uradne slovesnosti se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan, ki je ob priložnosti nagovoril prisotne.

Državni sekretar se je v nagovoru zahvalil vsem strokovnim delavcem, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine. »Veseli me, da smo se danes zbrali tukaj, na stičišču kultur in v samostanu, ki ga je vlada pred kratkim razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. A varovanje kulturne dediščine ni možno brez strokovnega dela zaposlenih v muzejih, arhivih in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine oziroma njegovih območnih enotah po celi Sloveniji. Zato sem vesel, da sem se danes pripeljal iz Ljubljane s podpisa sporazuma med sindikati javnega sektorja in vlado, ki bo med drugim zagotovil višje plače in s tem tudi pošteno plačilo za vse, ki delajo v kulturi.« Spomnil je tudi na prihajajočo Evropsko prestolnico kulture (EPK), ki jo v veliki meri sofinancira Ministrstvo za kulturo, in investicije, ki jih v Novi Gorici izvaja Ministrstvo za kulturo, med drugim prenovo vile Rafut, gradnjo zunanjega avditorija Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (SNG Nova Gorica) ter sofinanciranje izvedbe konservatorsko-restavratorskih posegov v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici.

Dnevi evropske kulturne dediščine so najbolj prepoznavna skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije na področju kulture. Njen namen je spodbuditi zanimanje javnosti za evropsko kulturno in naravno dediščino, predstaviti idejo o skupni evropski kulturni dediščini, o njenem bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope. Od leta 2012 jo nadgrajuje še nacionalni medresorski projekt Teden kulturne dediščine, ki je posebej namenjen mladim. Slovenija se akciji pridružuje že od ustanovnega leta 1991. Letos se pod skupno temo Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav pridružuje 49 državam podpisnicam Evropske kulturne konvencije, ki bodo skozi tisoče dogodkov v okviru akcije stremele k ozaveščanju o skupni evropski dediščini in potrebi po njenem varstvu ter ohranjanju.

Frančiškanski samostan Kostanjevica predstavlja izjemno dominanto v prostoru. Neločljivo je povezan s cerkvijo Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici, ki sodi med najstarejše primere zgodnjebaročne arhitekture na Slovenskem s svojo bogato in kvalitetno štukaturno dekoracijo in opremo, ki je del opusa številnih pomembnih goriških mojstrov 17. stoletja in kasnejših obdobij. Samostan ima tudi bogato knjižnico, poimenovano po patru Stanislavu Škrabcu, ki velja za največjega slovenskega jezikoslovca druge polovice 19. stoletja, več kot štiri desetletja pa je živel in delal na Kostanjevici. Knjižnica obsega približno 16.500 naslovov, datiranih od 15. do 21. stoletja. Pod cerkvijo se nahaja grobnica članov rodbine Bourbonov, kjer je med drugim pokopan tudi zadnji francoski kralj, Karl X., edini francoski kralj, ki ni pokopan v Parizu.

Ministrstvo je v okviru mehanizmov za obnovo kulturnih spomenikov za obnovo delov kompleksa kostanjeviškega samostana (cerkev, grobnica, knjižnica) v zadnjih dveh desetletjih namenilo sredstva v vrednosti 232.621,57 evra. Od leta 2021 do danes je ministrstvo sofinanciralo izvedbo konservatorsko-restavratorskih posegov v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici v vrednosti 98.543,60 evrov.

Z razglasitvijo za kulturni spomenik državnega pomena je Vlada potrdila izjemnost Kostanjevice v državnem prostoru. S svojo lego in vsebino napolnjuje prostor dveh Goric in ju tudi povezuje s pred kratkim obnovljeno potjo. Letos od aprila pa je za javnost odprt tudi prenovljeni Rafutski park, ki se razteza pod samostanom. 

Ministrstvo za kulturo v Novi Gorici izvaja še več drugih investicij. Ob stavbi Slovenskega narodnega gledališča že od pretekle jeseni potekajo gradbena dela za izgradnjo zunanjega avditorija za namen gledaliških predstav, pa tudi drugih javnih prireditev. Avditorij je bil načrtovan že ob postavitvi gledališča leta 1994 in na ministrstvu smo odločeni, da v tem mandatu projekt končamo. 

Gradnja poteka poteka v dveh fazah, prva faza bo končana do konca avgusta in je vredna 4 milijone evrov, druga faza pa se začne takoj zatem, njena vrednost je 4,5 milijona evrov. V letu 2024 bomo v proračunu zagotovili dodatna sredstva, da bo spomladi 2025 avditorij usposobljen za EPK.

Najpomembnejši projekt naslednjega leta pa bo seveda izvedba Evropske prestolnice kulture. Za program je ministrstvo namenilo 13 milijonov evrov. Evropska prestolnica kulture je tudi nacionalni projekt. Državni sekretar mag. Marko Rusjan vodi medresorsko delovno skupino, katere naloga je koordinacija ministrstev pri izvedbi projekta ter povezovanje Mestne občine Nova Gorica in Zavoda GO25 s posameznimi ministrstvi.

VIR: MK