Najnovejše poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) o trgu premoga kaže, da bo svetovno povpraševanje po premogu do leta 2026 na podlagi sedanjih politik upadlo.
Datum objave:
10. januar 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Najnovejše poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) o trgu premoga kaže, da bo svetovno povpraševanje po premogu do leta 2026 na podlagi sedanjih politik upadlo. Vendar so potrebni odločnejši ukrepi za spodbujanje še večjega zmanjšanja porabe premoga, če želimo doseči mednarodne podnebne cilje. To je sicer prvič, da poročilo IEA napoveduje padec porabe premoga na globalni ravni v predvidenem obdobju.
Poročilo po prvih ocenah predvideva, da se bo svetovno povpraševanje po premogu leta 2023 povečalo za 1,4 odstotka in prvič preseglo 8,5 milijarde ton. Poraba naj bi leta 2023 močno upadla v najbolj razvitih gospodarstvih, vključno z rekordnimi padci v EU in ZDA (za okoli 20 odstotkov). Povpraševanje v državah v razvoju medtem ostaja zelo veliko. Tako se je v Indiji povečalo za osem odstotkov in na Kitajskem za pet odstotkov predvsem zaradi naraščajočega povpraševanja po električni energiji in slabše proizvodnje hidroelektrarn.
Vendar IEA pričakuje, da se bo svetovno povpraševanje po premogu do leta 2026 zmanjšalo za 2,3 odstotka v primerjavi z ravnmi iz leta 2023, tudi če vlade ne bodo napovedale in izvajale strožje energetske in podnebne politike. Ta upad naj bi bil posledica velike širitve zmogljivosti OVE do leta 2026.
Več kot polovica te svetovne širitve zmogljivosti OVE naj bi se zgodila na Kitajskem, ki trenutno predstavlja več kot polovico svetovnega povpraševanja po premogu. Posledično se pričakuje, da bo kitajsko povpraševanje po premogu leta 2024 upadlo in na tej ravni vztrajalo do leta 2026. Na povpraševanje po premogu na Kitajskem bodo v prihodnjih letih močno vplivali hitrost uvajanja čiste energije, vremenske razmere in strukturne spremembe kitajskega gospodarstva.
Predvideno zmanjšanje svetovnega povpraševanja po premogu, ki je trenutno največji vir energije za proizvodnjo električne energije, jekla in cementa, a tudi največji vir emisij CO2 zaradi človekove dejavnosti, bi lahko pomenilo zgodovinsko prelomnico. Vendar naj bi, glede na poročilo IEA, svetovna poraba premoga do leta 2026 ostala precej nad osmimi milijardami ton. Da bi zmanjšali emisije na stopnjo, ki je skladna s cilji Pariškega sporazuma, bi se morala poraba premoga zmanjšati bistveno hitreje.
Poročilo ugotavlja, da se premik povpraševanja po premogu in proizvodnji v Aziji pospešuje. Letos naj bi Kitajska, Indija in jugovzhodna Azija predstavljale tri četrtine svetovne porabe, v primerjavi z le približno eno četrtino leta 1990. IEA predvideva, da bo poraba v jugovzhodni Aziji prvič presegla porabo v ZDA in EU za leta 2023. Do leta 2026 bosta Indija in jugovzhodna Azija edini regiji, kjer naj bi poraba premoga znatno narasla. V razvitih gospodarstvih naj bi širitev OVE ob šibki rasti povpraševanja po električni energiji še naprej spodbujala strukturni upad porabe premoga.
Medtem se pričakuje, da bodo Kitajska, Indija in Indonezija – tri največje proizvajalke premoga na svetu – za leto 2023 podrle rekorde proizvodnje, s čimer se bo svetovna proizvodnja v letu 2023 dvignila na novo najvišjo raven. Te tri države zdaj predstavljajo več kot 70 odstotkov svetovne proizvodnje premoga.
Vendar IEA pričakuje, da se bo svetovno povpraševanje po premogu do leta 2026 zmanjšalo za 2,3 odstotka v primerjavi z ravnmi iz leta 2023, tudi če vlade ne bodo napovedale in izvajale strožje energetske in podnebne politike. Ta upad naj bi bil posledica velike širitve zmogljivosti OVE do leta 2026.
Več kot polovica te svetovne širitve zmogljivosti OVE naj bi se zgodila na Kitajskem, ki trenutno predstavlja več kot polovico svetovnega povpraševanja po premogu. Posledično se pričakuje, da bo kitajsko povpraševanje po premogu leta 2024 upadlo in na tej ravni vztrajalo do leta 2026. Na povpraševanje po premogu na Kitajskem bodo v prihodnjih letih močno vplivali hitrost uvajanja čiste energije, vremenske razmere in strukturne spremembe kitajskega gospodarstva.
Predvideno zmanjšanje svetovnega povpraševanja po premogu, ki je trenutno največji vir energije za proizvodnjo električne energije, jekla in cementa, a tudi največji vir emisij CO2 zaradi človekove dejavnosti, bi lahko pomenilo zgodovinsko prelomnico. Vendar naj bi, glede na poročilo IEA, svetovna poraba premoga do leta 2026 ostala precej nad osmimi milijardami ton. Da bi zmanjšali emisije na stopnjo, ki je skladna s cilji Pariškega sporazuma, bi se morala poraba premoga zmanjšati bistveno hitreje.
Poročilo ugotavlja, da se premik povpraševanja po premogu in proizvodnji v Aziji pospešuje. Letos naj bi Kitajska, Indija in jugovzhodna Azija predstavljale tri četrtine svetovne porabe, v primerjavi z le približno eno četrtino leta 1990. IEA predvideva, da bo poraba v jugovzhodni Aziji prvič presegla porabo v ZDA in EU za leta 2023. Do leta 2026 bosta Indija in jugovzhodna Azija edini regiji, kjer naj bi poraba premoga znatno narasla. V razvitih gospodarstvih naj bi širitev OVE ob šibki rasti povpraševanja po električni energiji še naprej spodbujala strukturni upad porabe premoga.
Medtem se pričakuje, da bodo Kitajska, Indija in Indonezija – tri največje proizvajalke premoga na svetu – za leto 2023 podrle rekorde proizvodnje, s čimer se bo svetovna proizvodnja v letu 2023 dvignila na novo najvišjo raven. Te tri države zdaj predstavljajo več kot 70 odstotkov svetovne proizvodnje premoga.
VIR: Naš Stik
