Le Tellier je avtor okoli trideset samostojnih del in soavtor več sto skupinskih del literarne skupine Oulipo, katere predsednik je in v kateri matematiki, jezikoslovci in pisatelji raziskujejo izrazne možnosti literature. Med uglednimi literati, ki so vodili skupino, sta bila denimo Raymond Queneau in Georges Perec.

Roman Anomalija (2020), ki opisuje nenavadne dogodke, povezane z letalom Boeing 787 na liniji med Parizom in New Yorkom, je svojevrstna anomalija tudi v literarnem svetu – ali vsaj precejšen odmik od ustaljenega in pričakovanega, in to ne samo v vsebinskem, ampak tudi v prodajnem smislu. Do januarja 2022, v letu in pol od izida, je bilo namreč prodanih že milijon izvodov, pred nekaj dnevi pa je knjiga izšla še v formatu žepnice. Anomaliji napovedujejo, da bo na prestolu najbolje prodajanega »goncourta« zamenjala Ljubimca Marguerite Duras, ki tam vztraja že od leta 1984, z 1,6 milijona prodanimi izvodi.

V Anomaliji spremljamo kar enajst osrednjih likov in roman je s svojo kompleksno zgradbo, igrivostjo in kopico moralnih, teoloških, znanstvenih in eksistencialnih vprašanj, ki jih postavlja, takoj po izidu leta 2020 navdušil tako bralce kot kritike in pisatelju prinesel prestižno Goncourtovo nagrado. Temu izboru so pritrdili tudi slovenski študenti francoščine, ki so v okviru projekta Goncourtova nagrada – slovenski izbor romanu podelili prvo mesto.

Kot se v mnenju o Anomaliji zapiše Milici Rimanovski, študentki francoščine, je Le Tellier v svojem romanu »nemara skušal prikazati dvojnost človekove narave, ki na eni strani hlepi po znanstvenih dokazih, po drugi strani pa ji je blizu polje domišljijskega. Pisatelj je vešče in predvsem z obilico sarkazma pokazal, da tako stvarnost kot domišljija ne moreta obstajati druga brez druge.«

Anomalija je žanrski hibrid – presečišče klasičnega romana, kriminalke, trilerja, znanstvene fantastike, filozofskega manifesta in oulipojevskega eksperimenta – prepreden s številnimi literarnimi in zunajliterarnimi referencami: na Tolstojevo Ano Karenino (»Vsi mirni poleti so si podobni, vsak turbulenten polet pa je turbulenten po svoje.«), na Matrico, Netflixovo nanizanko Black Mirror, Štoparski vodnik po galaksiji … Pisatelj si z zgoščenostjo na ravni zgodbe, obilico likov in zapletov prizadeva poustvariti kompleksnost sodobnega življenja.

Anomalijo je prevedla Janina Kos, ki se je aprila 2021 udeležila posebne enotedenske delavnice za prevajalce Le Tellierovega dela v Arlesu. O prevajanju in Le Tellierovem romanu je povedala: »Anomalija je turbulenten roman, ne le za njegove protagoniste, ki potujejo iz Pariza v New York, temveč tudi za prevajalce. Avtor romana Hervé le Tellier je trenutni predsednik literarne skupine Oulipo (Ouvroir de littérature potentielle oziroma Delavnice za potencialno književnost, katere člani so bili tudi Raymond Queneau, Georges Perec, Ítalo Calvino in drugi), zato je bilo nekaj trdih prevajalskih orehov tudi pričakovati. K sreči sem na tem prevajalskem popotovanju teden dni preživela v prevajalski rezidenci v francoskem Arlesu, kjer smo se prevajalci romana (iz Italije, Velike Britanije, Hrvaške, Madžarske, Danske, Španije in Portugalske, Nemčije in Slovenije) srečali z avtorjem in imeli velik privilegij, da smo lahko med seboj primerjali posamezne prevajalske rešitve ter o morebitnih nejasnostih povprašali avtorja samega. Seveda pa je bila po tem postanku pot do cilja še dolga, saj je treba pri tovrstnih romanih, ki so polni literarnih in zunajliterarnih referenc, vsak stavek pretehtati in podrobno preveriti. Za popotnico k branju si bom od enega od protagonistov romana, pisatelja Victørja Miesla, izposodila tale stavek: »Noben pisatelj ne napiše bralčeve knjige, noben bralec ne bere pisateljeve knjige. Pika na koncu je bržkone edino, kar je obema skupno.«

Doc. dr. Florence Gacoin-Marks z oddelka za romanske jezike in književnost FF UL je takole predstavila Goncourtovo nagrado: »Prix Goncourt je najpomembnejša francoska literarna nagrada. Goncourtova akademija jo podeljuje že vse od leta 1902, in sicer najboljšemu romanu v francoščini, ki je izšel v tekočem letu. Podelitev je na začetku novembra, od septembra do novembra potekajo trije zaporedni predizbori, pri zadnjem ostanejo v igri le štirje romani.

Slovenski študenti že zadnjih šest let sodelujejo v mednarodnem projektu Goncourtova nagrada po izboru tujih študentov (»Prix Goncourt des étudiants étrangers«): študentje po lastni presoji podelijo Goncourtovo nagrado najboljšemu francoskemu romanu prejšnjega leta. Projekt poteka v sodelovanju z Goncourtovo akademijo, Francoskim inštitutom v Ljubljani in založbo Mladinska knjiga. S študijskim letom 2022/23 bo projekt uradno podprla tudi Univerza v Ljubljani.

In kako poteka izbor? Od decembra do marca študenti preberejo štiri romane, ki ostanejo v tekmi za naslov po tretjem oz. zadnjem predizboru Goncourtove akademije. V projektu lahko sodelujejo vsi slovenski študenti z ustreznim predznanjem francoskega jezika, koordinira pa ga dr. Florence Gacoin-Marks, docentka za francosko in frankofonske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V začetku aprila študenti glasujejo za najboljši roman. V drugi polovici aprila sledi slovesna podelitev nagrade v Cankarjevem domu (tako je bilo do pandemije). Podelitve se udeležijo tudi predstavniki Goncourtove akademije, s katerimi se študentje lahko pogovarjajo na posebnem srečanju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zmagovalni roman naslednjo pomlad izide v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi, njegov avtor pa se udeleži predstavitve knjige.

V projektu vsako leto aktivno sodeluje približno trideset študentov oz. študentk. Podobni projekti potekajo še drugje po Evropi in po svetu: Goncourtova akademija na svoji spletni strani navaja, da sodeluje še s 27 drugimi državami. Ponosni smo, da smo bili med pionirskimi državami in da je projekt še danes tako uspešen.«

Med zadnjimi tremi prejemniki »slovenskega« goncourta tako najdemo roman Več kot brat Davida Diopa, ki je dobil tudi mednarodnega bookerja, v Franciji pa po njem snemajo film, Bakhito Véronique Olmi – drama te avtorice je letos na sporedu SNG Drame – in Vsak od nas biva na tem svetu po svoje, ki je prav tako dobil francoskega goncourta. Veliko uspeha med bralci je požel tudi roman Tisti, ki smo ga oboževali Catherine Cusset.

»Srečanja z Éricom Emmanuelom Schmidtom, Didierom Decoinom, Catherine Cusset in drugimi slavnimi udeleženci so zame nepozabna, ne le zato, ker so bila krona projekta, temveč zato, ker so nam pokazala, kako pomembne veščine so branje, pisanje in argumentiranje v današnjem svetu.« Milica Rimanovska, študentka francoščine

 

»V Goncourtovi nagradi po izboru tujih študentov sodelujem že tri leta. To je zame način, da ostajam v stiku s francoskim jezikom tudi zunaj zidov fakultete.« Metka, študentka prevajalstva

 

»Goncourtova nagrada po izboru tujih študentov se mi zdi vsako leto lepa priložnost za široko odprto razpravo o aktualni literarni produkciji v francoščini, ki je sicer med študijem pogosto spregledana na račun klasike. /.../ Zdi se mi tudi, da je zmagovalni roman po izboru študentov, ki dobro poznajo tako francosko kot slovensko literarno kulturo, hkrati zanesljiv napovednik, da bo knjiga zanimiva za slovenske bralce – da je torej vredna prevoda.« Iva, študentka francoščine

 

»Kritično, aktivo branje francoske literature, ki je značilno za projekt Goncourt, mi kot bodoči prevajalki pomeni veliko več kot le bralski užitek.« Tinkara, študentka prevajalstva

 

»Z vsako knjigo, ki jo preberemo, se nekaj naučimo, /.../, v okviru projekta Goncourt, ki od nas zahteva, da izbor nam najljubše knjige argumentiramo, pa se veliko naučimo tudi o nas samih, o tem, kakšni bralci smo. Projekt spodbuja kritičnost in nas uči, kako jo izraziti.« Maja, študentka francoščine

PR: MKZ