Pisateljico Nino smo vprašali, kaj je počela na slovenski kulturni praznik.

Našemu portalu je zaupala:

»Včeraj smo se na bralnem krožku pogovarjali izključno o dr. Francetu Prešernu. Pripravila sem nekaj zapiskov o mnenju sorodnikov o  vizionarskem pesniku, ki je dokazal, da smo Slovenci več kot samo narod kmetov in hlapcev. Na predavanju sem prebrala sledeče:

Mnenje Prešernove hčere Ernestine Jelovšek

 

Posebno mi je pri srcu to mnenje kot primer iskrenega spominskega zapisa.

 

Oče je večkrat dejal: “Ne morem razumeti, zakaj sem tako razvpit!”

 

Zato pa pravimo:” Varujte se tega moža! Je bogotajec, zapeljivec, pijanec, kvartač in prostozidar!” In kateri butec se ne pokriža, ko zasliši to grozno besedo.

 

Ljudje pa, ki raje grajajo, kot občudujejo, blebetajo brez misli za njim: “ Človek je!” Mnogi pa pravijo: “ Norec je!”

 

Povzeto: zapisal Tomo Zupan, O Prešernu v Kranju; revija Mladika 15/1934

 

 Marija Grom o svojem stricu …

 

Kakšen je bil stric doma?

Stric pesnik niso bili nikoli prav veseli.

 

Kako je stric govoril?

Mehko besedo so stric pesnik imeli – zastopno pa. Ne zelo glasno.

 

Doktor se je sestro Katro lepo razumel?

Katra so bili sicer precej huda ženska. O, gospod pa ne! So bili pa tudi Katra zelo molčeči. Nisem slišala, da bi se kdaj s stricem kregala.

 

Pesnik ni imel premoženja?

Kako, neki, ko se jim denarja prav nič škoda ni zdelo. Drugače pa je bil smeh pri njih zelo drag. Noben treh sinov ni hotel Ribič v Vrbi postati. Doktorjev dom v Vrbi je ostal brez moških. Ne brata Joža in ne Jurij, še manj pa doktor, nobeden izmed fantov ni hotel Ribič postati.

 

Povzeto iz :Tomo Zupan ; Marija Grom. Mladika 15/1934, str. 190- 192, 229- 230

 

 Lenka Prešeren o bratu …

 

V sedmi šoli:

France je v sedmi in osmi šoli rodovinsko štipendijo imel.

 

Iz osme na Dunaj:

France je šel iz osme naravnost na Dunaj. Nikamor drugam. Prav vekali so mati, ko je šel iz Vrbe na Dunaj. France je bil star takrat dvajset let.

 

Konec leta 1822 misli na teologijo:

Na Dunaju je pa France ,mislim, koj kmalu v prvem letu imel Knjafljevo štipendijo. Z Dunaja smo imeli  vseh pet let kakšna tri pisma. Tako so pravili doma, da je bil dve leti v Terezijanišču, ali pa eno leto in pol. Ni pa hotel biti več v Terzijanišču. Nam, je doma pravil, da je bila to težka služba v Terezijanišču. Toda veliko je zaslužil ,ko je bil v Terezijanišču.«

 

Z Dunaja zopet v Vrbi:

Po končanih dveh mesecih vakanc je zopet šel na Dunaj. Vsi trije strici so Franceta na Dunaju podpirali. Rekel je:” Ko bi jaz kakih 4000 goldinarjev na leto imel, bi kaj konod živel. Kako bom pa kaj prihranil, ko jih nimam.”

 

Doktor in Kastelic:

Doktor ni posebej maral za Kastelca. Je bil bolj prisiljen bit pri njem v stanovanju.

 

Doktorju Kljunove pisma:

Prav veliko pisem je ta Kjunova pisala. Naj bi od žalosti umrla.

 

Doktor radodaren:

Radodaren je bi radodaren. Dal je vsakemu rad, najraje pa otrokom.

 

Doktor ni pustil grajati nikogar:

Grajati pa doktor ni pustil nikogar. Vselej je hodil naravnost; za hrbtom nikoli.

 

Povzeto iz: zapisal Tomo Zupan,  Kako Lenka svojega brata Prešerna popisuje; revija Mladika 15/1934

Bodimo prešerni kot pesnica Nina Kosmač!  

VIR: Nina Kosmač